MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO UPRAVNA AKADEMIJA

1
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVOUPRAVNA
AKADEMIJA

• Ureditev institucij Evropske unije in njenega
  pravnega sistema
• Mag. Jurij Mezek

2
Evropska unija

• - je edinstveno gospodarsko in politicno
  partnerstvo med 27 demokraticnimi evropskimi
  državami, ki si skupaj prizadevajo za mir in
  blaginjo
• - ni država, ki bi nadomestila obstojece
  nacionalne države v Evropi, a je vec kot katera
  koli mednarodna organizacija
• - je edinstvena integracija - države clanice
  so ustanovile skupne institucije, na katere so
  prenesle del svoje suverenosti, tako da se
  odlocitve o nekaterih vprašanjih skupnega
  interesa sprejemajo demokraticno na evropski
  ravni

3
Evropska unija

• - petdesetletno obdobje miru, stabilnosti in
  blaginje, dvignil se je življenjski standard,
  uvedena je bila skupna valuta in postopno se je
  oblikoval enotni evropski trg, ki omogoca prosti
  pretok blaga, storitev in kapitala ter prosto
  gibanje ljudi med državami clanicami

4
Evropska unija

• Od 1. januarja 2007 ima Evropska unija
• 27 držav clanic Avstrija, Belgija, Bolgarija,
  Ciper, Ceška, Danska, Estonija, Finska, Francija,
  Grcija, Irska, Italija, Latvija, Litva,
  Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemcija,
  Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija,
  Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika
  Britanija.

5
Evropska unija

•     502,2 milijona prebivalcev (podatek Eurostata
  za 2011),
• 4,2 milijona km2 površine,
• 23 uradnih jezikov,
•    24.400 evrov bruto domacega proizvoda na
  prebivalca (leto 2010).

6
Evropska unija

• Današnja Evropska unija je rezultat idej,
  naporov in dela vseh, ki sodelujejo pri izgradnji
  združene Evrope. Nikjer na svetu se še ni
  zgodilo, da bi suverene države do takšne mere
  združile in prenesle svoje pristojnosti, in sicer
  na podrocjih bistvenega pomena za njihove
  državljane

7
Zakaj EU

• Mir
• pol stoletja trajajoce miroljubno
  sodelovanje med državami clanicami evropskih
  skupnosti
• Gospodarski in socialni napredek
• Oblikovalci Rimske pogodbe (1957) so
  Evropski gospodarski skupnosti zastavili
  naslednjo nalogo "z vzpostavitvijo skupnega trga
  in postopnim približevanjem ekonomskih politik
  držav clanic v vsej Skupnosti spodbujati skladen
  razvoj gospodarskih dejavnosti, stalno in
  uravnoteženo gospodarsko rast, povecano
  stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni
  in tesnejše odnose med državami, ki jih
  združuje".

8
Zakaj EU

• Demokracija
• Moc Evrope se skriva predvsem v tem, da je
  sposobna skupaj ukrepati na podlagi odlocitev,
  sprejetih po demokraticnih postopkih v evropskih
  institucijah. EU želi spodbujati clovekove
  vrednote in socialni napredek

9
Zakaj EU

• Kmalu po drugi svetovni vojni se je zacelo
  evropsko združevanje, ki je imelo sprva dva
  glavna cilja gospodarsko obnoviti od vojne
  razdejano Evropo ter postopno ustvariti enotno
  obmocje miru, razvoja, blaginje in demokracije.
• Na zacetku je sodelovalo šest držav predvsem
  na podrocju trgovine in gospodarstva. Od takrat
  je združevalni proces dobil nove razsežnosti,
  zajel nove države in nova podrocja delovanja.
• Danes je v EU 27 držav clanic in skoraj pol
  milijarde prebivalcev, evropsko združevanje pa se
  nadaljuje

10
Zgodovinski mejniki

• 1950 - Francoski zunanji minister Robert Schuman
  9. maja predstavi predlog o uskladitvi
  obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske
  industrije Francije in Nemcije.
• 1951 - 18. aprila so Belgija, Francija, Italija,
  Luksemburg, Nemcija in Nizozemska podpisale
  Pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti
  za premog in jeklo. S tem se je zacel kompleksen
  proces gospodarskega združevanja, ki je temeljil
  na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski
  politiki.

11
Zgodovinski mejniki

• 1957 - Na podlagi uspeha Pogodbe o ustanovitvi
  Evropske skupnosti za premog in jeklo je šest
  držav razširilo sodelovanje še na druge
  gospodarske sektorje. Podpišejo Rimski pogodbi o
  ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS)
  in Evropske skupnosti za jedrsko energijo
  (Euratom). Cilj EGS je bil ustvariti gospodarsko
  skupnost, ki temelji na prostem pretoku blaga,
  storitev, ljudi in kapitala.  
• 1962 - 30. julija je EGS uvedla Skupno kmetijsko
  politiko, ki državam omogoca skupni nadzor nad
  živilsko proizvodnjo, da države EGS pridelajo
  dovolj hrane za svoje potrebe in da kmetje
  prejemajo enako placilo za svoj pridelek.

12
Zgodovinski mejniki

• 1968 - 1. julija so znotraj šestih držav clanic
  povsem ukini carine in ustvari carinsko unijo, ki
  v obdobju dveh let za šestkrat poveca cezmejno
  trgovanje med državami clanicami.
• 1973 - Danska, Irska in Velika Britanija so se
  pridružile evropskim skupnostim.
• 1974 - Ustanovljen je bil Evropski sklad za
  regionalni razvoj (ESRR) s cilji zagotavljanja
  uravnoteženega razvoja evropskih regij,
  izboljšanja prometnih in komunikacijskih povezav,
  povecanja naložb in ustvarjanja delovnih mest.

13
Zgodovinski mejniki

• 1979 - V casu od 7. do 10. junija so bile
  izvedene prve neposredne volitve v Evropski
  parlament. Uveden je bil Evropski denarni sistem
  (EMS), ki je nekoliko pomagal pri ustalitvi
  menjalnih tecajev in spodbudil države clanice
  evropski skupnosti k izvajanju strogih politik,
  ki so jim omogocale ohranitev medsebojne pomoci
  in vzpostavitev reda v gospodarstvu.
• 1981 - Pridružila se je Grcija.
• 1986 - Vstopili sta Španija in Portugalska.

14
Zgodovinski mejniki

• 1987 - Zacel je veljati Enotni evropski akt, ki
  doloca casovni razpored za oblikovanje enotnega
  evropskega trga do 1. januarja 1993.
• 1990 - Združili sta se Zvezna republika Nemcija
  in Nemška demokraticna republika (3. oktobra).

15
Zgodovinski mejniki

• 1991 - V Maastrichtu je Evropski svet decembra
  dosegel sporazum glede Pogodbe o ustanovitvi
  Evropske unije, ki preimenuje EGS v Evropsko
  skupnost (ES), obstojecemu sistemu treh evropskih
  skupnosti so bila dodana podrocja meddržavnega
  sodelovanja. Zastavljeni so bili novi, ambiciozni
  cilji za države clanice - denarna unija do leta
  1999, evropsko državljanstvo, nove skupne
  politike in novi dogovori glede notranje
  varnosti.
• 1992 - Vzpostavljen je bil enotni trg, to je
  prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.
  EU postane najvecji enotni trgovinski blok na
  svetu.

16
Zgodovinski mejniki

• 1995 - Pridružijo se Avstrija, Finska in Švedska.
  26. marca je zacel v sedmih državah - v Belgiji,
  Franciji, Luksemburgu, Nemciji, na Nizozemskem,
  Portugalskem in v Španiji - veljati Schengenski
  sporazum.
• 1997 - 17. junija je bila podpisana Amsterdamska
  pogodba, ki navaja nacrte reform institucij EU,
  da bi Evropi dali vplivnejše mesto v svetu in da
  bi zagotovili vec sredstev za zaposlovanje in
  pravice državljanov.
• 1998 - V Frankfurtu je bila ustanovljena Evropska
  centralna banka.

17
Zgodovinski mejniki

• 2000 - Marca je v Lizboni Evropski svet sprejel
  celovito strategijo za posodobitev gospodarstva
  EU. "Lizbonska strategija" naj bi Evropsko unijo
  do leta 2010 spremenila v najbolj dinamicno,
  konkurencno in na znanju temeljece gospodarstvo
  na svetu.
• 2001 - Podpisana je bila Pogodba iz Nice, ki EU
  pripravi na najvecjo širitev v njeni zgodovini.
• 2002 - 12 držav clanic obmocja evra je izvedlo
  najvecji monetarni prehod v zgodovini, ko so 1
  januarja njeni državljani zaceli uporabljati
  bankovce in kovance evra.

18
Zgodovinski mejniki

• 2004 - 1. maja so se EU pridružile Ciper, Ceška,
  Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta,
  Poljska, Slovaška in Slovenija. 29. oktobra so
  države clanice EU podpisale Pogodbo o Ustavi za
  Evropo, katere namen je bil poenostavitev
  demokraticnega odlocanja in upravljanja EU s 25
  in vec državami. Pogodbo so na referendumu v
  Franciji in na Nizozemskem državljani zavrnili.
• 2007 - 1. januarja je število držav clanic EU
  naraslo na 27, saj sta se EU pridružili Bolgarija
  in Romunija. Decembra je bila podpisana Lizbonska
  pogodba, ker je bila Pogodba o Ustavi za Evropo
  zavrnjena.

19
Zgodovinski mejniki

• 2009 - 1. decembra je stopila v veljavo Lizbonska
  pogodba, po tem ko so jo ratificirale vse države
  clanice EU, tudi Irska, kjer so jo na prvem
  referendumu leta 2008 zavrnili.

20
Evropska unija

• Evropa je celina z razlicnimi tradicijami in
  jeziki, vendar tudi s skupnimi vrednotami, kot so
  demokracija, svoboda in socialna pravicnost. EU
  te vrednote brani, razvija sodelovanje in
  spodbuja enotnost med evropskimi narodi. Obenem
  ohranja njihovo raznolikost in zagotavlja, da
  državljani cimbolj sodelujejo pri sprejemanju
  odlocitev.

21
Evropska unija

• Kljucnega pomena za demokraticno delovanje EU
  so že omenjene skupne institucije, ki druga drugo
  dopolnjujejo, vsaka pa igra pomembno vlogo pri
  sprejemanju odlocitev. Njihovi sedeži so v
  Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Delo
  institucij podpirajo še posvetovalni in financni
  organi ter agencije, specializirane za delovanje
  na podrocjih nekaterih skupnih politik EU.

22
Evropska unija

• V EU so enotno urejena samo tista podrocja, na
  katerih lahko države clanice skupaj dosežejo
  boljše rezultate, kot ce bi delovale same. To
  imenujemo nacelo subsidiarnosti. Skupna podrocja
  delovanja pa imenujemo skupne politike.
• Eden od nacinov, da se ljudje identificirajo s
  tako kompleksno politicno skupnostjo kot je EU,
  je uporaba simbolov. Vse od leta 1986 je tako EU
  prepoznavna po evropski zastavi, evropski himni,
  skupni valuti - evru, sloganu 'Združeni v
  razlicnosti' in dnevu Evrope, ki ga praznujemo
  9. maja.

23
Institucije in drugi organi EU

• Evropska unija ima edinstveno institucionalno
  ureditev
• Evropski svet (vrh), v katerem so voditelji držav
  clanic in EU, doloca splošne politicne smernice
  EU
• Evropski parlament, v katerem sedijo neposredno
  izvoljeni poslanci, zastopa ljudstvo Evrope
• Evropska komisija, katere clane imenujejo vlade
  držav clanic, skrbi za interese EU kot celote
• Svet Evropske unije/Svet ministrov, v katerem so
  predstavniki vlad, zagovarja interese posameznih
  držav

24
Institucije in drugi organi EU

• Sodišce
• Racunsko sodišce
• Evropska investicijska banka
• Evropska centralna banka
• Ekonomsko socialni odbor glas civilne družbe
• Odbor regij glas lokalnih oblasti
• Agencije

25
Evropski parlament

• Poslanci Evropskega parlamenta so zastopniki
  ljudstva. Izvoljeni so na neposrednih volitvah,
  ki potekajo vsakih pet let. Parlament je skupaj s
  Svetom Evropske unije (Svet) najpomembnejše
  zakonodajno telo EU.
• Evropski parlament ima tri glavne naloge
• po razpravi skupaj s Svetom sprejme predloge
  zakonov EU
• nadzoruje druge evropske institucije, zlasti
  Evropsko komisijo, in preverja demokraticnost
  njihovega delovanja
• po razpravi skupaj s Svetom sprejme proracun EU.

26
Evropski parlament

• Sprejemanje evropske zakonodaje
• Demokraticni nadzor
• Proracunski nadzor

27
Evropski parlament

• Število poslancev v Evropskem parlamentu je
  sorazmerno številu prebivalcev posamezne države
  clanice. Lizbonska pogodba doloca, da nobena
  država ne sme imeti manj kot 6 ali vec kot 96
  poslancev
• Evropski parlament je edini neposredno izvoljeni
  organ EU in ena najvecjih demokraticnih skupšcin
  na svetu. Njegovih 754 poslancev zastopa 500
  milijonov državljanov EU. Vsakih pet let jih
  volijo volivci iz vseh 27 držav clanic.

28
Evropski parlament

• Evropski parlament deluje v treh mestih Bruslju,
  Luxembourgu in Strasbourgu.
• V Luxembourgu so upravne pisarne (generalni
  sekretariat).
• Zasedanje celotnega Parlamenta (plenarno
  zasedanje) poteka v Strasbourgu in vcasih v
  Bruslju. Tudi odbori zasedajo v Bruslju.
• Na zasedanjih Evropskega sveta voditelji EU
  dolocijo splošne politicne prednostne naloge in
  najpomembnejše pobude. Vsako leto obicajno
  sklicejo štiri zasedanja, ki jih vodi stalni
  predsednik.

29
Evropski svet

• Evropski svet doloca splošne politicne usmeritve
  in prednostne naloge ter obravnava zapletena in
  obcutljiva vprašanja, ki jih ni mogoce rešiti na
  nižji ravni medvladnega sodelovanja.
• Ceprav ima Evropski svet velik vpliv pri
  dolocanju politicnih prednostnih nalog EU, ne
  more sprejemati zakonodaje

30
Evropski svet

• V okviru Evropskega sveta se sestajajo
  voditelji držav oziroma vlad clanic EU,
  predsednik Evropske komisije in predsednik
  Evropskega sveta, ki tudi predseduje zasedanjem.
  Sodeluje tudi visoka predstavnica Unije za
  zunanje zadeve in varnostno politiko

31
Evropski svet

• Predsednik
• Zasedanje
• Sprejemanje odlocitev
• Zgodovina Evropskega sveta

32
Svet Evropske unije

• Svet Evropske unije oziroma (neuradno Svet EU)
  sestavljajo ministri držav clanic. Svet EU
  sprejema predpise in usklajuje politike.
• ! ne zamenjati
• z Evropskim svetom institucijo EU, v okviru
  katere se približno štirikrat letno sestanejo
  voditelji držav ali vlad držav clanic in
  obravnavajo prednostne politicne naloge EU.
• s Svetom Evrope ki ni organ EU.

33
Svet Evropske unije

• Svet sprejema zakonodajo EU,
• usklajuje širše gospodarske politike držav
  clanic,
• podpiše sporazume med EU in drugimi državami,
• potrdi letni proracun EU,
• razvija zunanjo in varnostno politiko EU,
• usklajuje sodelovanje med nacionalnimi sodišci in
  policijskimi organi

34
Svet Evropske unije

• Kdo so clani Sveta?
• Število clanov ni doloceno. Na vsak sestanek
  Sveta pošlje država clanica svojega ministra za
  ustrezno politicno podrocje denimo okoljskega
  ministra, kadar se obravnavajo okoljska
  vprašanja Svet se v tem primeru imenuje Svet za
  okolje.
• Kdo vodi seje?
• Svetu zunanjih ministrov stalno predseduje visoki
  predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU.
• Vse druge seje Sveta vodi ustrezni minister
  države, ki predseduje Svetu Evropske unije.

35
Svet Evropske unije

• Svet EU praviloma sprejema odlocitve s
  kvalificirano vecino. Države z vec prebivalci
  imajo vec glasov, vendar je število glasov
  ponderirano v dobro držav z manj prebivalci
• Nemcija, Francija, Italija in Združeno
  kraljestvo 29 glasov
• Španija in Poljska 27
• Romunija 14
• Nizozemska 13
• Belgija, Ceška, Grcija, Madžarska in Portugalska
  12
• Avstrija, Bolgarija in Švedska 10
• Danska, Irska, Litva, Slovaška in Finska 7
• Ciper, Estonija, Latvija, Luksemburg in
  Slovenija 4
• Malta 3
• SKUPAJ 345
• Svet glasuje s kvalificirano vecino (za predlog
  glasuje vecina, vcasih dve tretjini, držav EU ali
  predlog dobi vsaj 255 od 345 glasov.

36
Evropska komisija

• Evropska komisija je med pomembnejšimi
  institucijami Evropske unije. Zastopa interese EU
  kot celote, oblikuje predloge novih evropskih
  predpisov ter skrbi za izvajanje politik EU in
  porabo denarja EU.
• Evropsko komisijo vodi 27 komisarjev, po eden iz
  vsake države EU. Predsednik Komisije doloci
  resorje, za katere so v petletnem mandatu
  pristojni posamezni komisarji.

37
Evropska komisija

• Predsednika imenuje Evropski svet, ki v soglasju
  z imenovanim predsednikom imenuje tudi komisarje.
• Predsednika Komisije in kandidate za komisarje
  nato odobri še Evropski parlament, kateremu
  odgovarjajo za svoje delo. Parlament je tudi
  edini organ, ki Komisijo lahko razpusti.
• Delovne naloge Komisije izvaja osebje Komisije,
  ki so organizirani v oddelke, imenovane generalni
  direktorati (GD).
• Z izrazom Komisija torej poimenujemo 27
  posameznih komisarjev, stalno osebje ali
  institucijo kot celoto.

38
Evropska komisija

• Evropska komisija zastopa in se zavzema za
  interese EU kot celote. Nadzoruje in izvaja
  politike EU, tako da
• Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga nove
  zakone in predpise
• upravlja proracun EU in dodeljuje sredstva
• izvršuje zakonodajo EU (skupaj s Sodišcem EU)
• zastopa Evropsko unijo na mednarodni ravni,
  denimo tako, da sklepa sporazume med EU in
  drugimi državami.

39
Sodišce Evropske unije

• Sodišce zagotavlja enako spoštovanje prava EU
  pri razlagi in uporabi pogodb v vseh državah EU.
  Sodišce je pristojno tudi za reševanje pravnih
  sporov med državami clanicami in institucijami
  EU. Nanj se lahko obrnejo tudi podjetja,
  organizacije in posamezniki, ce menijo, da je
  dolocena institucija EU kršila njihove pravice

40
Sodišce Evropske unije

• Sodišce Evropske unije sestavlja po en sodnik iz
  vsake države clanice EU
• Sodišcu pomaga osem generalnih pravobranilcev.
  Njihova naloga je podati pravno mnenje o zadevah,
  predloženih Sodišcu. Njihovo delo mora biti javno
  in nepristransko.
• Sodnike in generalne pravobranilce imenujejo
  vlade držav clanic EU za obdobje šest let z
  možnostjo ponovnega imenovanja.
• Da bi Sodišce Evropske unije uspešneje reševalo
  številne predložene zadeve in zaradi boljše
  pravne zašcite državljanov, je bilo ustanovljeno
  Splošno sodišce, ki je pristojno za obravnavo
  tožb fizicnih oseb, podjetij in nekaterih
  organizacij ter zadev, povezanih s konkurencnim
  pravom.

41
Sodišce Evropske unije

• Sodišce odloca o zadevah, ki se mu predložijo.
  Pristojno je za obravnavo petih vrst postopkov
• predhodno odlocanje sodišce države clanice se
  obrne na Sodišce Evropske unije s prošnjo za
  razjasnitev dolocenega vidika razlage prava EU,
• tožba zaradi neizpolnitve obveznosti postopek
  zoper državo clanico zaradi neizpolnjevanja prava
  EU,
• nicnostna tožba vloži se zoper predpis EU, za
  katerega se meni, da krši pogodbe in temeljne
  pravice EU,
• tožba zaradi nedelovanja postopek zaradi
  nedelovanja institucije EU oziroma nesprejemanja
  dolocenih odlocitev,
• pritožba fizicna oseba, podjetje ali
  organizacija se lahko pritoži zoper odlocitev ali
  ukrep EU

42
Racunsko sodišce

• Evropsko racunsko sodišce opravlja revizije v
  Uniji. Izboljšuje financno poslovodenje EU in
  pripravlja porocila o uporabi javnih sredstev.
  Ustanovljeno je bilo leta 1975 in ima sedež v
  Luxembourgu

43
Racunsko sodišce

• Racunsko sodišce lahko opravi revizijo poslovanja
  pri vsakem subjektu ali organizaciji, ki upravlja
  sredstva EU, s cimer zagotavlja, da
  davkoplacevalci dobijo najvec za svoj denar.
  Pogosto izvaja preglede na kraju samem. Svoj
  porocila predloži Evropski komisiji in
  nacionalnim vladam EU.
• Racunsko sodišce samo po sebi nima nobenih
  pravnih pooblastil. Ce revizorji odkrijejo
  goljufije ali nepravilnosti, o tem obvestijo
  Evropski urad za boj proti goljufijam.

44
Racunsko sodišce

• Naloge
• Sestava
• Organizacijska sestava

45
Evropski ekonomsko-socialni odbor

• Predstavniki evropskih delodajalcev,
  delojemalcev in drugih interesnih skupin lahko v
  okviru Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
  izrazijo mnenja o razlicnih vprašanjih, povezanih
  z EU. Je posvetovalni organ, ki s strokovnimi
  nasveti pomaga vecjim institucijam EU, zlasti
  Svetu EU, Evropski komisiji in Evropskemu
  parlamentu.

46
Evropski ekonomsko-socialni odbor

• Pristojnosti
• - Prizadeva si za uveljavljanje lokalnih in
  regionalnih pogledov na zakonodajo EU
• Clani
• - 344 clanov

47
Odbor regij

• je svetovalno telo, ki zastopa interese
  evropskih regionalnih in lokalnih organov v EU
• Prizadeva si za uveljavljanje lokalnih in
  regionalnih pogledov na zakonodajo EU. V ta namen
  pripravlja porocila (mnenja) o predlogih
  Komisije.
• Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament
  se morajo posvetovati z Odborom regij o zadevah,
  ki zadevajo lokalne in regionalne organe (denimo
  o zaposlovanju, okolju, izobraževanju ali javnem
  zdravju).

48
Odbor regij

• Clani
• štiri politicne skupine, ki zastopajo interese
  glavnih evropskih politicnih strank
• Evropske ljudske stranke (EPP),
• Stranke evropskih socialistov (PES),
• Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo
  (ALDE),
• Združenja za Evropo narodov Evropske zveze
  (UEN-EA).
• Delo Odbora
• - vsako leto pet plenarnih zasedanj, na katerih
  doloci splošne politicne smernice in sprejema
  mnenja

49
Evropska centralna banka

• Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu
  upravlja skupno valuto evro in zagotavlja
  stabilnost cen v EU.
• Evropska centralna banka je odgovorna tudi za
  pripravo in izvajanje ekonomske in monetarne
  politike EU

50
Evropska centralna banka

• ECB je institucija Evropske unije in skrbi
  za
• stabilnost cen (z ohranjanjem inflacije pod
  nadzorom), zlasti v državah, ki uporabljajo evro
• stabilnost financnega sistema, in sicer z
  ustreznim nadzorom financnih trgov in ustanov.
• Sodeluje tudi s centralnimi bankami vseh 27 držav
  clanic EU v okviru evropskega sistema centralnih
  bank.
• ECB je tudi na celu evrskega obmocja, v katerem
  je 17 držav EU, ki uporabljajo evro. Njihove
  centralne banke skupaj z Evropsko centralno banko
  predstavljajo evrosistem.

51
Evropska centralna banka

• doloca kljucne obrestne mere evrskega obmocja in
  nadzoruje kolicino denarja v obtoku
• upravlja devizne rezerve evrskega obmocja ter po
  potrebi opravlja posege na deviznih trgih
  (devizni posli) za zagotovitev stabilnosti
  menjalnih tecajev
• pomaga nacionalnim organom pri zagotavljanju
  ustreznega nadzora financnih trgov in ustanov in
  podpira nemoteno delovanje placilnih sistemov
• je pristojna, da centralnim bankam v evrskem
  obmocju dovoli izdajo evrskih bankovcev
• spremlja gibanje cen in ocenjuje tveganje za
  stabilnost cen na evrskem obmocju

52
Druge financne institucije

• Evropska investicijska banka (banka podpira
  projekte v državah EU ter v prihodnjih državah
  clanicah in partnerskih državah)
• Evropski investicijski sklad (zagotavlja tvegani
  kapital za mala in srednje velika podjetja,
  predvsem nova podjetja in tehnološko usmerjena
  podjetja)

53
Priprava zakonodaje v EU

• Državljani, interesne skupine,strokovnjaki
  razprave, posvetovanja..
• ? Komisija pripravi uradni predlog
• ? Parlament in Svet ministrov se skupaj odlocita
• ? Nacionalni ali lokalni organi izvajajo
• ? Komisija in Evropsko sodišce nadzorujeta
  izvajanje

54
Pravo Evropske unije

• - ima svoj lastni pravni sistem in svoje lastno
  pravo temeljna pravila in nacela so dolocena v
  ustanovnih pogodbah EU lahko sprejme zakonodajne
  in druge pravne akte, ki jih morajo države
  clanice spoštovati in uporabljati.
• - Pravo EU je pravno zavezujoce in javno dostopno
  v vseh uradnih jezikih EU

55
Viri prava

• Glavna vira prava EU sta primarno in sekundarno
  pravo.
• Primarno pravo sestavljajo mednarodne pogodbe, ki
  dolocajo pravni okvir Evropske unije. Sekundarno
  pravo sestavljajo pravni akti, ki temeljijo na
  navedenih mednarodnih pogodbah, in sicer uredbe,
  direktive, sklepi in sporazumi. Poleg tega
  obstajajo tudi temeljna nacela prava EU, sodna
  praksa, ki jo je razvilo Sodišce EU, in
  mednarodno pravo.
• Posebnost predpisov EU je, da jih je mogoce
  neposredno izvrševati pred sodišci držav clanic
  (neposredni ucinek) in da se lahko predpisi
  držav clanic EU, ki so v nasprotju s pravom EU,
  štejejo za neveljavne (prevlada prava EU).

56
Primarno pravo

• Primarno pravo se lahko šteje za vir prava EU z
  najvecjo pravno mocjo. Je temelj pravnega reda EU
  in obsega zlasti naslednje mednarodne pogodbe
• ustanovne mednarodne pogodbe Pogodbo o
  Evropski uniji, Pogodbo o delovanju Evropske
  unije in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti
  za atomsko energijo,
• protokole in priloge k mednarodnim pogodbam,
  mednarodne pogodbe o pristopu držav clanic k EU
  in druge mednarodne pogodbe.
• Vse te mednarodne pogodbe dolocajo nacin delitve
  oblasti med Unijo in državami clanicami, postopek
  sprejemanja odlocitev, pristojnosti institucij EU
  in obseg njihovih dejavnosti na posameznem
  podrocju politike.
• Zadnja sprememba primarnega prava EU je bila
  izvedena s sprejetjem Lizbonske pogodbe, ki je
  zacela veljati decembra 2009 (zgoraj navedene
  mednarodne pogodbe vsebujejo spremembe iz
  Lizbonske pogodbe).

57
Sekundarno pravo

• Sekundarno pravo sestavljajo t. i. pravni akti
  Unije in sporazumi.
• Pravni akti Unije so zlasti pravni akti, navedeni
  v clenu 288 Pogodbe o delovanju EU uredbe,
  direktive, sklepi, mnenja in priporocila. Poleg
  tega obstajajo tudi posebni pravni akti, ki
  temeljijo na prejšnjih pogodbah na podrocju
  kazenskih zadev na primer še naprej veljajo
  okvirni sklepi (sprejeti so bili pred zacetkom
  veljavnosti Lizbonske pogodbe, ko je imelo
  pravosodno in policijsko sodelovanje v kazenskih
  zadevah poseben položaj

58
Sekundarno pravo

• Pravno zavezujoci akti, sprejeti v zakonodajnem
  postopku (kot so uredbe, direktive in okvirni
  sklepi), se imenujejo tudi zakonodajni akti ali
  zakonodaja.
• Sporazumi obsegajo mednarodne sporazume ali
  konvencije, ki sta jih podpisali Skupnost ali
  Evropska unija in država ali organizacija, ki ni
  del EU, sporazume med državami clanicami in
  medinstitucionalne sporazume, ki so jih sklenile
  posamezne institucije EU.  

59
(No Transcript)