Title: Osnove astronomskih opazovanj
1Osnove astronomskih opazovanj pot do najlepših
objektov
Astronomsko društvo Vega
Virhttp//www.nasa.gov/topics/universe/features/w
map_five.html
- predstavitev za uporabnike teleskopov
- Gregor Vertacnik
- Ljubljana, december 2009
2Kazalo
- Kje opazovati nocno nebo?
- Veczvezdje Mizar-Alkor
- Dvozvezdje Albireo
- Razsuta kopica Gostosevci
- Kroglasta kopica M13
- Orionova meglica
- Andromedina galaksija
3Kje opazovati nocno nebo
- šibke zvezdne objekte, še posebej tiste z zelo
nizko površinsko svetlostjo (galaksije, meglice)
lahko dobro opazujemo le iz krajev s temnim
nocnim nebom - svetlobno onesnaženje je vsako onesnaženje
nocnega neba z umetno svetlobo - najvec svetlobnega onesnaženja je v urbanih
obmocjih razvitih držav (ZDA, Nemcija, Velika
Britanija ) - najmanj svetlobnega onesnaženja je v zelo redko
naseljenih obmocjih (gore, pušcave, Arktika,
Antarktika)
4Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod ponoci.
Vir http//sl.wikipedia.org/wiki/Svetlobno_onesna
C5BEenje
5- svetlost neba lahko ocenimo s prostim ocesom prek
mejne magnitude zvezd ali Bortlove lestvice
vidnosti nebesnih objektov - na najbolj temnem nebu (1. razred v Bortlovi
lestvici) je mejni sij še vidnih zvezd med 7,6 m
in 8,0 m - M33 je vidna s neposrednim gledanjem
- vidni zodiakalna svetloba in odsvit
(gegenschein) - Rimska cesta v predelu Škorpijona in Strelca mece
sence za objekti - nad obzorjem je viden zelenkast nocni sij neba,
ki nastane visoko v atmosferi
6- pri opazovanju površinsko svetlih objektov
(planetov in Lune) je bistvenega pomena
razlocljivost (seeing) - omejena vidljivost je posledica loma svetlobe v
atmosferi na prehodih iz hladnega v topli kos
zraka in obratno (turbulenca!) - ob slabi vidljivosti je slika objektov razmazana,
podrobnosti so zabrisane - v naših krajih je vidljivost zelo redko odlicna,
zato je treba obicajno cakati (vec minut) za
trenutek z mirno sliko (potrpežljivost se pogosto
izplaca!) - na splošno je vidljivost boljša ob morju ter
visoko v gorah
Simulacija izgleda Saturna pri pogledu skozi
30-cm teleskop pri odlicni (levo) in slabi
vidljivosti (desno). Vir http//astronomy.concret
eairship.com/martin-lewicki/saturnseeing.htm
7Veczvezdje Mizar-Alkor
- najbolj znano veczvezdje na nebu
- s prostim ocesom par zvezd (2,2 m / 4,0 m) na
sredi oj Velikega voza (razdalja 12) - teleskop razkrije dvozvezdje Mizar (14) (2,3 m
/ 4,0 m) - iz naših krajev vidno vse leto
Mizar-Alkor. Vir http//upload.wikimedia.org/wiki
pedia/commons/thumb/e/e5/Mizar_Alcor.png/586px-Miz
ar_Alcor.png
8Veliki voz. Vir http//sl.wikipedia.org/wiki/Veli
ki_medved_28ozvezdje29
9Dvozvezdje Albireo
- v poletnem ozvezdju Labod
- za mnoge najlepši par zvezd na nebu (morda 3,1 m,
rumena 5,1 m) - navidezni razmik 35
- oddaljenost 380 sv. let, razmik 4000 a.e.
- vidno vse leto, najslabše pozimi in spomladi
10Poletni trikotnik in Albireo. Vir
http//my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/Mil
kyWay.html
11Razsuta kopica Gostosevci
- tudi Plejade/Subaru
- najsvetlejša razsuta kopica na nebu
- v ozvezdju Bika
- množica mladih modrikastih zvezd 440 svetlobnih
let od nas - najlepše vidno jeseni in pozimi
Gostosevci. Vir http//hubblesite.org/newscenter/
archive/releases/2004/20/image/a/, avtor NASA,
ESA, AURA/Caltech, Palomar Observatory
12- Pot do Plejad (M45) in meglice Rakovice (M1). Vir
podlage - http//www.utahskies.org/deepsky/constellations/ma
ps/taurus.jpg
13Kroglasta kopica M13
- najsvetlejša kroglasta kopica severnega neba
- gruca vec stotisoc zvezd
- na meji vidnosti s prostim ocesom, m 5,8
- premer 145 sv. let, oddaljenost 25.000 sv. let
- teleskop pokaže svetlo meglicasto jedro in
posamezne zvezdice na robu - v ozvezdju Herkula, najlepše vidna od pomladi do
jeseni
Kroglasta kopica M13. Avtorske pravice
N.A.Sharp, REU program/NOAO/AURA/NSF , vir
http//www.noao.edu/image_gallery/html/im0551.html
14Pot do planetarne meglice M57 in kroglaste kopice
M13. Vir podlage http//z.about.com/d/space/1/7/
j/K/hercules.gif
15Orionova meglica
- najlepša in najsvetlejša meglica (3,0 m) na našem
nebu - porodnišnica zvezd
- oddaljenost 1300 sv. let, premer 24 sv. Let
- šestzvezdje Trapez
- v slabših pogojih viden le osrednji del meglice,
skrajni zunanji deli le na fotografijah - najlepša vidna pozimi
Orionova meglica. Foto Klemen Blokar, Andrej
Lajovic, Matija Kastelic, Jure Varlec
16Pot do Orionove meglice (M42). Vir podlage
http//www.astronomy.net/constellations/orion.html
17Andromedina galaksija
- Nam najbližja spiralna galaksija, oddaljena 2,5
milijona sv. Let - Vidna s prostim ocesom kot oblacek (m 3,4)
- Vsebuje bilijon zvezd
- Vidna od strani, podrobnosti vidne v vecjih
teleskopih - Satelitski galaksiji M32 in M110
- Vidna vse leto, najslabše spomladi
Andromedina galaksija s spremeljevalkama. Avtor
John Lanoue, vir http//en.wikipedia.org/wiki/And
romeda_Galaxy
18Lega Andromedine galaksije. Vir
http//en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy
19Viri in literatura
- http//en.wikipedia.org/wiki/Mizar_28star29
- http//www.astropix.com/HTML/C_SPRING/BIGDIP.HTM
- http//en.wikipedia.org/wiki/Pleiades_28star_clus
ter29 - http//en.wikipedia.org/wiki/Messier_13
- http//en.wikipedia.org/wiki/Orion_Nebula
- http//en.wikipedia.org/wiki/Albireo
- http//en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy
- http//my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/Mil
kyWay.html