Osnove znanstvenega informiranja 1. del

1
Osnove znanstvenega informiranja1. del

• Informacijska orodja,opisovanje vsebine
  dokumentov,Medline, Biomedicina Slovenica.

Jure Dimec, Intitut za biomedicinsko
informatiko MF jure.dimec_at_mf.uni-lj.siapril 2007
2
Vzroki za informacijsko eksplozijo

• Pomembna znacilnost znanstvenega dela je
  zgodovinska kontinuiteta.
• Znanstveniki pri svojem delu uporabljajo
  spoznanja predhodnikov.
• Znanstvena spoznanja se irijo s publiciranjem.
• Posledica - informacijska eksplozija.

3
Manifestacije informacijske eksplozije

• Vecina informacijskih pojavov e dolgo kae
  izrazito, najpogosteje eksponentno rast
• rast tevila klasicnih strokovnih publikacij.
• rast tevila strenikov na Internetu.
• rast tevila e-dokumentov.
• rast uporabe spletnih informacijskih orodij.

4
tevilo strenikov na Internetu (1969 - 2006)
5
tevilo spletic na Internetu (1990 - 2006)
6
Velikost zbirk spletnih iskalnikov

• Izjava iskalnika Google, februar 2002
• Searching 2,073,418,204 web pages
• Izjava iskalnika Google, februar 2003
• Searching 3,083,324,652 web pages
• Izjava iskalnika Google, februar 2004 Searching
  4,285,199,774 web pages
• Izjava iskalnika Google, februar 2005Searching
  8,058,044,651 web pages

7
Informacijska orodja

• Informacijska orodja lajajo posledice
  informacijske eksplozije.
• e sicer veljajo ocene, da 10-15 raziskav
  raziskuje probleme, ki so e bili raziskani in
  rezultati objavljeni.
• Brez informatike in njenih orodij bi bil ta
  odstotek bistveno vecji.

8
Informacijska orodja v znanstvenem informiranju

• Klasicna informacijska orodja
• sekundarne publikacije,
• bibliografske zbirke.
• Spletna informacijska orodja
• zbirke e-verzij znanstvenih revij digitalne
  knjinice, ki jih preteno gradijo zaloniki,
• nespecializirana spletna informacijska orodja
  (iskalniki, npr. Google),
• zdravstveni portali (zdruevanje spletnih
  informacijskih orodij in zalonikih digitalnih
  knjinic),
• digitalne knjinice (preteno) v akademskem
  okolju.

9
Informacijska orodja v znanstvenem informiranju

• Skupna lastnost klasicnih informacijskih orodij
  informirajo z nadomestki dokumentov
  bibliografskimi zapisi ali zapisi v knjinicnih
  katalogih.
• Skupna lastnost spletnih informacijskih orodij
  informirajo s polnimi dokumenti
• Osrednji problem vseh informacijskih orodij
  izdelava metapodatkov o dokumentih.
• Metapodatki
• nevsebinski naslov, avtorji, leto objave
• vsebinski opis vsebine deskriptorji ali
  kljucne besede.

10
Sekundarne publikacije
Informacijska orodja

• Najstareja zvrst modernih informacijskih
  orodij.
• Najprej revije z izvlecki primarnih dokumentov.
• Kasneje vsebina dokumentov opisana z
  deskriptorji.
• Iskanje bibliografskih zapisov po abecednem
  kazalu deskriptorjev - indeksne revije.
• Primer Index Medicus.

11
Bibliografske zbirke
Informacijska orodja

• V osnovi avtomatizirane sekundarne revije.
• Prednost pred indeksnimi revijami
• istocasno preiskovanje daljega obdobja,
• iskanje, namesto listanje po kazalih.
• Nastale v 60-tih letih.

12
Bibliografske zbirke
Informacijska orodja

• Nacini uporabe
• informacijska potreba vsebinske narave -iskanje
  po vsebini,
• iskanje po imenih avtorjev ali intitucij -
  bibliografije,
• vrednotenje raziskovalnega dela...

13
Bibliografske zbirke
Informacijska orodja

• Povezava s knjinico
• v bibliografski zbirki izvemo za obstoj
  dokumenta, ki ustreza informacijski potrebi,
• dokument dobimo v knjinici, lahko z
  medknjinicno izposojo.

14
Bibliografske zbirke
Informacijska orodja

• Bibliografska zbirka ni knjinicni katalog
• bistvo knjinicnega kataloga so t.i. lokacijski
  podatki - pozicija in zaloga enot gradiva v
  knjinici,
• knjinicni katalogi vsebujejo podatke o knjigah,
  zbornikih, revijah, zelo redko podatke o clankih.
• Komplementarnost bibliografskih zbirk in
  knjinicnih katalogov.

15
Zbirke polnih dokumentov
Informacijska orodja

• Bibliografski zapis je nadomestek pravega nosilca
  informacij.
• Bibliografski zapis je impliciten kazalec na
  dokument.
• Informacijski potrebi lahko zadosti le polni
  dokument.
• V sodobnih zbirkah bibliografske nadomestke
  zamenjajo polni dokumenti.

16
Bibliografske zbirke Medline

• Najvecja bibliografska zbirka v biomedicini,
• avtor National Library of Medicine (NLM),
  Bethesda, ZDA,
• na voljo v e-obliki za obdobje 1966 danes,
• vkljuceni bibliografski podatki o clankih iz
  5.000 biomedicinskih revij v 30 jezikih,
• v zadnjih letih 76 zapisov z izvleckom v angl.,
  prej pribl. 50.

17
Bibliografske zbirke trendi razvoja

• Svet bibliografskih zbirk in svet zbirk polnih
  dokumentov se pribliujeta.
• Bibliografski zapis je pogosto pravi kazalec na
  polni dokument.
• Polni dokument je najveckrat dostopen le ce ima
  oseba ali intitucija ustrezno komercialno
  pogodbo z zalonikom.
• Primer PubMed (javna instalacija Medline) in
  Science Direct (pogodba s CTK, NUK in Uni-Lj).

18
Bibliografske zbirke Medline

• Velikost 16.000.000 bibliografskih zapisov,
• trend naracanja 2.000 4.000 / dan,623.000 v
  letu 2006.
• vsak bibliografski zapis vsebuje opis vsebine
  dokumenta,
• opis vsebine narejen z vsebinskimi koncepti iz
  tezavra MeSH.

19
Bibliografske zbirke trendi razvoja
Iskanje po PubMed (http//www.ncbi.nlm.nih.gov/en
trez/query.fcgi) z iskalno zahtevo public health
AND slovenia.
20
Bibliografske zbirke trendi razvoja
Rezultati iskanja
21
Bibliografske zbirke trendi razvoja
Kazalec na polni dokument
22
Bibliografske zbirke trendi razvoja
23
Biomedicina Slovenica

• Najvecja specializirana bibliografska zbirka pri
  nas.
• Pokriva ista vsebinska podrocja kot Medline.
• Veljajo ista nacela gradnje, vkljucno z MeSH, kot
  pri Medline.
• Vkljucuje dela slovenskih avtorjev objavljena pri
  nas in po svetu in dela tujih avtorjev,
  objavljena pri nas.

24
Biomedicina Slovenica

• V racunalniki obliki nastaja od leta 1976!
• 10. 4. 2006, ob 1200, v zbirki 123.850 zapisov.
• Dostopna zastonj na spletnem naslovu
• http//bswww.mf.uni-lj.si/pls/bs/bs_frm?langSLO
• oziroma z domace strani Medicinske fakultete
• http//www.mf.uni-lj.si
• kazalec
• Baze podatkov.

25
BiomedicinaSlovenica
Rezultati iskanja ziskalno zahtevoAvtor
Kansky Ain Deskriptor SKIN DISEASES,VESICULOBU
LLOUS
26
Biomedicina Slovenica
Rezultat iskanjaje lahko tudi polni dokument.
27
Opisovanje vsebine dokumentov

• Iskanje po bibliografski zbirki je najpogosteje
  iskanje po vsebini dokumentov.
• Vsebino dokumenta je treba opisati v njegovem
  bibliografskem opisu.
• Postopek imenujemo indeksiranje.
• Opis vsebine v najpomembnejih medicinskih
  bibliografskih zbirkah s pomocjo tezavra MeSH.

28
Opisovanje vsebine dokumentov

• Iskanje in indeksiranje - zrcalna postopka.
• Med indeksiranjem dokumenta indekser poskua
  uganiti deskriptorje, ki bi jih iskalec uporabil,
  ce bi hotel poiskati dani dokument.
• Indekser in iskalec pri indeksiranju in iskanju
  uporabljata tezaver.

29
Opisovanje vsebine dokumentov tezaver MeSH

• Kaj je vsebinski koncept?
• najmanja enota znanja, zapisana z besedami ali
  besednimi zvezami,
• koncept ima samostojen pomen,
• koncept opisuje nek konkreten objekt ali pojem.
• Vsebinski koncept v MeSH
• vsebinski koncept vkljucuje vse sinonime in
  leksicne variante (nacine zapisovanja),
• en sinonim je izbran kot prednostno ime
  koncepta in ga imenujemo deskriptor.

30
Opisovanje vsebine dokumentov tezaver MeSH

• Tezaver je seznam vsebinskih konceptov in navodil
  za njihovo uporabo.
• Koncepti v tezavru so povezani s semanticnimi
  relacijami, najpogosteje so to hierarhicne
  relacije.
• Deskriptorji tvorijo umeten informacijski jezik
• za vsak pojem obstaja en sam deskriptor (kontrola
  sinonimov),
• vsak deskriptor opisuje en sam pojem (kontrola
  homonimov).

31
Opisovanje vsebine dokumentov tezaver MeSH

• Vsebina je v bibliografskem zapisu opisana z
• deskriptorji in kvalifikatorji, npr
• myocardial infarction / drug therapy
• (kvalifikatorji podrobneje omejijo vsebinski
  obseg deskriptorja),
• pomonimi koncepti, preteno kemijske in
  farmakoloke narave.

deskriptor
kvalifikator
32
Opisovanje vsebine dokumentov tezaver MeSH
Face A01 Cheek Chin Eye
Forehead Mouth Nose
Respiratory System A04 Larynx Lung
Nose Nasal Bone Nasal Cavity Nasal
Mucosa Nasal Septum
Sense Organs A09 Ear Eye
Nose Olfactory Mucosa Vomeronasal Organ
Taste Buds
Deskriptorji so zelo pogosto uvrceni na razlicna
mesta istega hierarhicnega drevesa primer
deskriptorja Nose v hierarhiji Anatomy.
33
Opisovanje vsebine dokumentov tezaver MeSH

• Deskriptorji (koncepti) v tezavru MeSH so urejeni
  hierarhicno.
• Vseh hierarhij je 15.
• En deskriptor je lahko uvrcen v vec locenih
  hierarhij, npr.
• Creutzfeldt-Jakob syndromeje lahko C10 -
  Nervous System Diseases ali F3 - Mental Disorders

34
MeSH primer hierarhicne pozicije deskriptorja
Norepinephrine
35
Opisovanje vsebine dokumentov tezaver MeSH

• Tezaver MeSH se uporablja pri
• indeksiranju in
• iskanju.
• Javno je dostopen na spletnem naslovu
• http//www.nlm.nih.gov/mesh/MBrowser.html
• Med iskanjem njegova hierarhicna narava pomaga
  pri
• navigaciji ob izbiri ustreznih deskriptorjev,
• irjenju ali oanju iskalne zahteve.