SIMBOLICNI INTERAKCIONIZEM je v

1

• SIMBOLICNI INTERAKCIONIZEM je v širšem smislu
  bolj paradigma, nacin gledanja na stvari, kot pa
  posebna teorija. V ožjem smislu je to teorija
  razvoja sekundarne deviantnosti oz. teorija
  etiketiranja ali stigmatiziranja (glej v
  Jankovicu in Pešicevi).
• Ko govorimo o paradigmi, lahko govorimo o (bolj
  ali manj) ekspliciranih metateoretskih
  predpostavkah. Te so pri simbolicnem
  interakcionizmu naslednje

2

• 1
• Poudarek na "drugi strani", na deviantu, ki
  postane kriterij ustanove, ne pa le njen objekt
  (Becker). Temeljno kriticno stališce do
  institucij. Na obrobju znanosti se s tem v zvezi
  razvijajo številne "anti" usmeritve (najbolj
  znacilna anti-psihiatrija, znani avtorji Laing,
  Cooper, Szasz, Basaglia), v družbi "anti"
  socialna gibanja (npr. gibanje za
  anti-avtoritarno vzgojo), znotraj bolj
  tradicionalno usmerjene znanosti poskusi
  empiricnega evalviranja uspešnosti
  (institucionalnih) tretmanov, v socialni
  pedagogiki, socialnem delu in sorodnih podrocjih
  (duševno zdravje, droge) pa "normalizacijska"
  usmerjenost v delo v skupnosti, delo s socialnimi
  mrežami, izveninstitucionalno ("ekstra-muralno")
  delo

3

• 2
• Procesnost, aktualizacija (proces uresnicevanja
  nastajanja) odklonskosti namesto determiniranosti
  odklonskosti. Model mreže (poti) križišc in
  stanj, skozi katera gre (mora iti) deviant v
  svojem razvoju

4

• 3
• Subjektivizem za razvoj deviantnosti je
  potrebno deviantovo aktivno sodelovanje deviant
  ni (samo) pasivna žrtev ampak vedno tudi
  soustvarjalec svoje usode. Ponovna
  konceptualizacija svobodne volje - tudi -
  devianta. Ce pojmujemo deviantnost (tudi) kot
  izbiro, se s tem na nov nacin problematizira tudi
  "zdravljenje" (terapija, vzgoja, prevzgoja,
  rehabilitacija, resocializacija). Subjektivizem
  pa je relativen ljudje živimo v socialnih poljih
  z razlicnimi "stopnjami svobode". Vendar tudi
  najbolj nesvobodnemu deviantu na koncu ostane
  svoboda njegovega odnosa do lastne odklonskosti
  ta odnos je lahko celo afirmativen (primer - Jean
  Genet, Dnevnik Lopova)

5

• 4
• Identiteta je znotraj s.i. razumljena kot
  rezultat interakcije notranjega in zunanjega
  procesa (osebne aktivnosti in stikov z drugimi
  ljudmi in ustanovami). Identiteta kot presecišce
  osebnih in družbenih opcij. Pomembna ni toliko
  materialna, kot simbolna interakcija, ter v
  njenem okviru oznacevanje (etiketiranje)
  posameznika in s tem krcenje posameznikovih
  zunanjih možnosti. Kljucna je povezanost procesa
  (socialnega) oznacevanja in razvoja (osebne)
  identitete

6

• 5
• Simbolicni interakcionizem vidi družbo kot
  rezultat mozaika velikega števila
  medindividualnih interakcij, v katerih se
  konstruirajo pojmovanja sebe in sveta (Luckmann
  in Berger nova smer v psihologiji in
  sociologiji konstruktivizem).
• Zaradi subjektivizma se je simbolicni
  interakcionizem zlahka navezoval na
  eksistencializem (Sartre) zaradi teze o
  odlocilnem vplivu zunanje (interakcijske) prisile
  (oz. socialne moci) pa na marksizem in druge
  kriticne analize strukture družbene moci.

7

• 6
• V metodološkem smislu je simbolicni
  interakcionizem blizu pristopom, ki
  predpostavljajo in dovoljujejo "subjektno vlogo"
  tradicionalnim "objektom" raziskovanja -
  deviantom. Ti pristopi so etnografija oz.
  etnometodologija, akcijsko raziskovanje in
  razlicni "emancipatorni" obravnalni in
  raziskovalni pristopi (glej Freire-a) oz. v
  splošnem dialoške raziskovalne in obravnalne
  dejavnosti nenazadnje iz tega izhaja
  opolnomocenje (empowerment).

8

• 7
• Obravnalne filozofije (ideologije) simbolicnega
  interakcionizma (in prakse, ki iz njih izvirajo)
  
• ne-intervencionizem anti-institucionalizem
  odklanjanje (diversion) obravnav in
  državnih/represivnih sistemov (institucionalno
  obravnavanje je "zadnja rešitev" oz. "nujno
  zlo") abolicionizem (opušcanje) razmejevanje
  pomoci in nadzorovanja, "anarhisticne" usmeritve,
  ki zagovarjajo ne-državne in mimo-državne oblike
  reševanja konfliktov med ljudmi (npr.
  poravnavanje konfliktov, samopomoc, itd.) danes
  vloga nevladnih organizacij!

9

• 8
• Znacilne teme simbolicnega interakcionizma
  (stereo)tipiziranje, diskrecija in selekcija,
  naknadno interpretiranje, socialno pogajanje (pri
  vseh teh pojavih odlocilno vlogo igra socialna
  moc), institucionalno ucinkovanje (procedure za
  odvzemanje in rekonstrukcijo identitete ter
  "industrijsko" obravnavanje deviantov - glej
  Goffman-a ali Let nad kukavicjim gnezdom
  nadzorstvena vloga poklicev pomoci).

10

• TEORIJA STIGMATIZIRANJA/ETIKETIRANJA
• Prehod od primarne do sekundarne odklonskosti
  skozi vec faz
• Primarno odklonsko ? Obsojanje ? Ojacano
  vedenje ? Sekundarno odklonsko
• vedenje
• V tem procesu se spreminja
• identiteta
• socialne vloge
• ucijo definicije, vedenja, interpretacije
• Ker je v tem procesu odlocilno (institucionalno)
  obsojanje, simbolne interakcioniste zanima
  delovanje institucij (ki povzrocajo odklonsko
  vedenje Becker)
• tipiziranje in stereeotipiziranje vnazajšnje
  interpretiranje
• diskrecija (pravica javnega organa policije,
  sodišca., ), da iz vec pravno možnih rešitev
  izbere eno (ki je oz. naj bi bila v javnem
  interesu svobodni preudarek) in selekcija
• pogajanje/barantanje
• institucionalna produkcija odklonskosti in
  odklonskih oseb
• nadzorstvena vloga poklicev pomoci

11
(No Transcript)