1. predavanje, 31/3/2006

1
1. predavanje, 31/3/2006
Uvod v sociologijo
2
UVOD V SOCIOLOGIJO

• Uvodni predmet
• Namen
• Seznanitev s temeljnimi sociološkimi teorijami in
  pojmi
• Razvijanje sociološkega nacina mišljenja
• Sposobnost za reševanje nekaterih problemov iz
  sociološke perspektive

3
Osnovni podatki

• Predavanja petek od 740 1145
• Lokacija Fakulteta za upravo, predavalnica 1
• Materiali objavljeni na e-referatu
• Govorilne ure
• cetrtek od 15. do 16. ure in
• petek od 16. do 17. ure (oboje FDV, soba C226)
• SKUPINSKE KONZULTACIJE PO PREDAVANJIH
  (predavalnica)
• e-naslov matej.makarovic.guest.arnes.si

4
Nacin dela

• Predavanja in konzultacije (do 5 ur tedensko)
• Priprava skupinske raziskovalne naloge
• Priprava na pisni izpit

5
Z. št. Datum Tema Priporoceno predhodno branje iz ucbenika Haralambosa Holborna Sociologija Teme in pogledi (DZS, Ljubljana)
1. 31.3. Predstavitev vsebine predmeta in nacina dela kaj je sociologija temeljna sociološka vprašanja Posameznik, družba, kultura   1. poglavje v celoti
2. 7.4. Sociološko raziskovanje 13. poglavje v celoti
3. 14.4. Družbena integracija in družbene delitve Raziskovalna naloga 14. poglavje v celoti in str. 453-458 Dodatni poudarki iz 13. poglavja po potrebi
4. 21.4. Pogledi na družbene delitve družbena neenakost Str. 26-36
5. 28.4. Pogledi na družbene delitve spol in etnija Družina, šola, množicni mediji Str. 589-600 Str. 342-354 in 734-752
6. 5.5. Delo in prosti cas Moc in politika Str. 185-195 Str. 279-283
7. 12.5. Konformnost in deviantnost Družbene spremembe Str. 397-406 in 413-427 Str. 467-470
8. 19.5. Sklepni pregled temeljnih ugotovitev, priprave na izpit
6
Kaj je sociologija?

• Kot veda (ali znanost?) o družbi
• Ni edina
• Kakšen je njen status
• A. Comte Najvišja med znanostmi
• Kam se uvršca
• med humanistiko in (naravoslovno) znanostjo
• Kje so njene meje
• É. Durkheim jasne in dalec segajoce...
• So te dileme še relevantne
• Trend k inter- in transdisciplinarnosti
• meje ali jedro?

7
Sociologija kot multiparadigmatskaveda

• Na cem temelji družbeni red?
• Naj se sociologija v svojih metodah zgleduje po
  naravoslovnih znanostih?
• Je delovanje posameznikov predvsem posledica
  objektivne družbene strukture ali je družbena
  struktura predvsem posledica delovanja
  posameznikov?

8
Temelj družbenega reda

• konsenz o skupnih vrednotah in normah

pogajanje

• prisila in manipulacija

9
Vprašanje reda funkcionalizem

• temelj družbe konsenz
• preucuje družbo kot celoto
• zanimajo ga prispevki posameznih pojavov k
  družbeni celoti (funkcije pojavov)
• glavni predstavniki
• Émile Durkheim
• Talcott Parsons
• Robert Merton

10
Vprašanje redakonfliktne teorije

• temelj družbe prisila in manipulacija
• preucujejo družbo kot celoto
• zanimajo jih konflikti med družbenimi skupinami
  in njihove posledice
• predstavniki
• marksisti (K. Marx, F. Engels)
• neomarksisti (E. O. Wright)
• druge konfliktne teorije (R. Dahrendorf)

11
Vprašanje redasimbolni interakcionizem

• temelj reda pogajanje med posamezniki
• preucuje interakcije med posamezniki
• zanima ga, kako posamezniki delujejo na podlagi
  pomenov, ki jih pripisujejo svetu okoli sebe
• glavni predstavniki
• George Herbert Mead
• Charles H. Cooley
• Erving Goffman

12
Raziskovalna naloga po korakih

1. INDIVIDUALNA IZBIRA TEME DO 7. APRILA 2006
2. SKUPINSKA PRIPRAVA NACRTA NALOGE DO 21. APRILA
   2006
3. IZDELAVA RAZISKOVALNE NALOGE DO 26. MAJA 2006

13
1. KORAK INDIVUALNA IZBIRA TEME DO 7. 4.

• Iz seznama tem izberite temo oz. naslov, ki vam
  je najbližji. Izbiro oznacite tako, da v
  tabelo/seznam, ki bosta ponujeni na predavanjih,
  vpišete vaše ime, priimek in elektronski naslov
  (ali telefonsko številko) na kateri ste
  dosegljivi.

14
2. KORAK SKUPINSKA PRIPRAVA NACRTA NALOGE DO
21. 4. 2006

• Oblikujte skupine v velikosti od najmanj štiri
  (4) do najvec sedem (7) študentk oz. študentov,
  ki ste izbrali enake oz. zelo podobne teme.
  Natancneje se dogovorite za temo, ponujeni naslov
  po potrebi preoblikujte ali mu dodajte podnaslov
  ter predložite nosilcu vaj v pisni obliki nacrt
  raziskovalne naloge na eni tipkani strani (A4
  format), ki vsebuje
• izbrano temo oz. delovni naslov naloge
• raziskovalno vprašanje, na katero boste skušali v
  nalogi odgovoriti (vprašanj je lahko sicer tudi
  vec, vendar morajo biti med seboj smiselno
  povezana)
• raziskovalni pristopi, ki bodo uporabljeni (glej
  Pristopi, ki jih mora naloga vsebovati)
• okvirno strukturo naloge (predvidena poglavja)
• delen seznam literature in drugih virov, ki bodo
  uporabljeni

15
3. KORAK IZDELAVA NALOGE DO 26. 5. 2006

• Preucite vire, izvedite raziskavo, pripravite in
  oddajte raziskovalno nalogo nosilcu predmeta

16
KONZULTACIJE O NALOGI PRI NOSILCU PREDMETA

• med pripravo (tj. pred oddajo) nacrta naloge
• po oddaji nacrta naloge (obvezno v primeru, ce
  oznaci nosilec predmeta nacrt kot neustrezen!)
• v primeru posamicnih problemov, ki se lahko
  pojavijo med delom
• po oddaji koncne verzije naloge (zagovor)

17
Naloga mora vsebovati najmanj dva (2) od naštetih
elementov

• kriticna predstavitev teoretskega pogleda na
  izbrano temo (prednosti, slabosti ipd.) z oporo
  na najmanj dva razlicna vira (POLEG
  Haralambosovega ucbenika in morebitnih
  srednješolskih ucbenikov)
• primerjava najmanj dveh razlicnih teoretskih
  pogledov na izbrano temo z oporo na najmanj dva
  razlicna vira (POLEG Haralambosovega ucbenika in
  morebitnih srednješolskih ucbenikov)
• zbiranje lastnih primarnih podatkov izvedba
  najmanj dveh nestrukturiranih intervjujev
• zbiranje lastnih primarnih podatkov
  vprašalnik/anketa, realiziran na vzorcu najmanj
  30 oseb
• zbiranje lastnih primarnih podatkov študija
  primera
• zbiranje lastnih primarnih podatkov opazovanje
  (z udeležbo ali brez)
• zbiranje lastnih primarnih podatkov analiza
  medijske vsebine (ali analiza vsebine drugih
  dokumentov)

18

• uporaba uradnih statistik (obvezno najmanj iz
  treh razlicnih virov)
• uporaba že obdelanih (sekundarnih) podatkov iz
  obsežnih družbenih raziskav (anket), npr.
  Eurobarometer, Slovensko javno mnenje,
  Politbarometer itd. (obvezno najmanj iz dveh
  razlicnih virov)
• uporaba že obdelanih (sekundarnih) podatkov iz
  drugih raziskav (obvezno iz najmanj treh
  razlicnih virov)
• kombinacija uradnih statistik (najmanj en vir) in
  sekundarnih že obdelanih anketnih podatkov
  (najmanj en vir)
• uporaba podatkov iz Arhiva družboslovnih podatkov
• izdelava prakticnih (policy) priporocil na
  podlagi teoretskih in/ali empiricnih ugotovitev

19
Druge pomembne opombe

• Pomen timskega dela
• Oblika
• Dolžina cca. 5000 besed
• Ocenjevanje

20
Za uspešno opravljen izpit je potrebno poznavanje

• vseh tem, obravnanih na predavanjih
• izbranih odlomkov iz ucbenika Haralambosa in
  Holborna Sociologija Teme in pogledi
  (Ljubljana DZS) za izpit zahtevani odlomki so
  navedeni v tabeli in so identicni tedensko
  priporocenemu branju

21
Koncna ocena

• Koncna ocena se lahko doloci, ko so zbrane vse
  kreditne tocke (skupno 5) in ko so ocena pisnega
  izpita in obe oceni seminarske naloge vse
  pozitivne.
• Koncna ocena se doloci kot povprecje obeh ocen
  seminarske naloge in ocene pisnega izpita, pri
  cemer ima vsaka od teh treh ocen enako težo.

22
NASLOV/TEMA
Slovenski odnos do neenakosti
Razredi v slovenski družbi
Revšcina in revni v slovenski družbi
Študenti in prosti cas
Mladi in potrošništvo
Mladi in množicni mediji
Uporaba interneta med študenti
Vloge spolov v oglaševanju
Slovenski odnos do dela
Brezposelnost kot individualni in družbeni problem
Odtujitev v slovenski družbi
Delitev dela v družini
Je družina v slovenski družbi v krizi?
Vzroki nizke rodnosti v slovenski družbi
Neenakosti med spoloma na delovnem mestu
Ženske in politika
Študenti in politika
Koliko demokraticna je slovenska družba
Slovenski odnos do demokracije
Množicni mediji in politika
Oblast in legitimnost v slovenski družbi
Neenakosti in razlike med spoloma v šolanju
Šolanje in družbeni razred
Kako izbiramo študijsko smer primer FU
Nova religiozna gibanja v slovenski družbi
Religija in politika
Mladi in religija
Subkulture in kontrakulture v Sloveniji
Etnicne manjšine v Sloveniji primer ...
Slovenci v oceh tujcev
Slovenski odnos do tujcev in tujega
Slovenski odnos do globalizacije
Deviantnost in spol
23
Posameznik, družba, kultura

• 31. 3. 2006

24
Vprašanje posameznik - družba

• Delovanje posameznikov na podlagi njihovih
  subjektivnih odlocitev ustvarja družbo

• Objektivna družbena struktura doloca delovanje
  posameznikov

25
?

• Kaj je primarno CLOVEK ALI DRUŽBA
• Teorije družbene pogodbe
• T. Hobbes
• J. Locke
• J.J. Rousseau
• Posameznik (so)oblikuje družbo, vendar se rodi v
  že izoblikovano družbo

26
Kaj je socializacija?

• sprejemanje družbeno dolocenih vzorcev vedenja -
  ucenje kulture
• oblikovanje osebnosti

27
George Herbert Meadinterakcionisticni pogled

• primarna socializacija oblikovanje jaza
  (sebstvo)

Individualni jaz (I)
Jaz (self)
Socialni jaz (me)
28
Stik med posameznikom in družbo družbeni status,
družbena vloga
družba
oseba
29
Status in vloga

• Status kot položaj posameznika v družbeni
  strukturi
• Drugi pomeni pojma status v okviru strukture
  neenakosti
• Status kot hierarhicen položaj
• Status kot dolocena raven ugleda
• Status kot pripisan položaj v dolocenem tipu
  družbe (stan)
• Vloga skupina norm, ki ureja delovanje v okviru
  statusa (funkcionalizem/ interakcionizem)

30
Status in vloga v moderni družbi
SKLOP VLOG
SKLOP VLOG
31
Od vloge k instituciji

• Interakcije med posamezniki kot igralci vlog
  tvorijo institucije
• Institucije so
• Urejene razmeroma trajne celote, zgrajene iz
  vlog, ki jih igrajo razlicni posamezniki
• Razlicni vidiki analize
• Z vidika interakcij med posamezniki mikro
  pristop (interakcionizem, fenomenologija)
• Z vidika funkcij institucije za družbo kot celoto
  makro pristop (funkcionalizem)

32
Vsebina socializacije Kultura kot vsi
cloveški/družbeni produkti

• vrednote
• norme
• materialni produkti

Kultura kot informacija, kako ravnati nauceno v
socializaciji
Materialna kultura
33
Vrednote in norme
Vrednote
zakoni
formalne
moralne norme (mores)
Norme
neformalne
obicaji (folkways)
34
Idealna in realna kultura

• Kar verjamemo, da je prav

• Kar v resnici delamo

35
Povezovanje posameznikov v družbi

• Družbena skupina/skupnost
• skupna identiteta, obcutek pripadnosti, skupne
  cilji, norme
• Družbena kategorija
• skupna lastnost
• Družbeni agregat
• fizicna bližina brez lastnosti skupine

36
Vrste skupin

• Glede na notranje odnose in povezanost
• Primarne (C. H. Cooley)
• Sekundarne
• Referencne skupine skupina ali kategorija po
  kateri se posameznik zgleduje
• Velikost
• Majhne skupine
• Velike skupine asociacije, organizacije

37
Od skupine k družbi

• Je posameznik clan družbe?
• Je mogoce govoriti o celoti družbi kot o skupini
  (skupnosti)?
• Primer preprostih plemenskih družb
• Zamišljena skupnost (imagined community) po B.
  Andersonu
• Je mogoce govoriti o družbi kot o organizaciji
• Država kot organiziranost družbe
• Državljanstvo kot formalno clanstvo v
  organizaciji
• Je mogoce družbo enaciti z ravnijo (nacionalne)
  države?

38
Odnos med posameznikom in družbo omejitve
posameznika

• Problem nenamernih posledic
• Problem emergentnosti

39
Kako povezati mikro in makro raven?

• Max Weber delovanja posameznikov ustvarijo
  zavezujoce družbene strukture (teza o
  protestantski etiki)
• Anthony Giddens teorija strukturacije
• C. W. Mills SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA - zasebne
  težave posameznikov so povezane z javnimi problemi