Karboksilne kisline in estri - PowerPoint PPT Presentation

1 / 55
About This Presentation
Title:

Karboksilne kisline in estri

Description:

Title: Slide 1 Author: Stare Last modified by: Lea POGA NIK Created Date: 4/2/2006 10:36:49 AM Document presentation format: On-screen Show Company – PowerPoint PPT presentation

Number of Views:187
Avg rating:3.0/5.0
Slides: 56
Provided by: Star129
Category:

less

Transcript and Presenter's Notes

Title: Karboksilne kisline in estri


1
Karboksilne kisline in estri
  • Tudi karboksilne kisline in estri vsebujejo
    karbonilno skupino (tako kot aldehidi in ketoni).
  • Poleg tega pa je prisotna še druga skupina, ki
    vsebuje kisik.
  •  
  • Struktura karboksilnih kislin
  • Karboksilna kislina je organska spojina, katere
    funkcionalna skupina je karboksilna skupina.
  • Karboksilna skupina je karbonilna skupina (CO) s
    hidroksilno skupino (-OH), vezano na C atom
    karbonilne skupine.
  •  
  • Lahko uporabljamo tudi okrajšano oznako -COOH
  • Kljub temu, da je karboksilna funkcionalna
    skupina sestavljena tako iz karbonilne kot iz
    hidroksilne skupine, spojine nimajo ne lastnosti
    karbonilnih spojin (aldehidi, ketoni) niti
    lastnosti alkoholov.

2
  • Najenostavnejša kislina ima na karboksilno
    skupino vezan le en vodikov atom
  • Strukturi naslednjih dveh najenostavnejših
    karboksilnih kislin pa
  •  
  • Najenostavnejša aromatska karboksilna kislina pa
    je
  • Zapišemo jo lahko tudi kot Ar-COOH.
  •  
  • Ciklicnih karboksilnih kislin ne poznamo. Ce bi
    bil C atom karboksilne skupine del obroca, bi
    moral imeti 5 vezi.

3
Poimenovanje karboksilnih kislin
  • Poimenovanje je podobno kot pri aldehidih.
  •  Monokarboksilne kisline
  • Monokarboksilna kislina je spojina, ki vsebuje
    eno kaboksilno skupino.
  • Pravila za poimenovanje so
  • 1.      Izberemo najdaljšo osnovno verigo, ki
    vsebuje karboksilno skupino.
  • 2.      Poimenujemo osnovno verigo in dodamo
    koncnico ojska kislina.
  • 3.      Oštevilcimo osnovno verigo, pri cemer ima
    C atom karboksilne skupine številko 1.
  • 4.      Lociramo in poimenujemo alkilne skupine,
    vezane na osnovno verigo.
  • Primeri
  •  

4
Dikarboksilne kisline
  • Dikarboksilna kislina je karboksilna kislina, ki
    vsebuje dve karboksilni skupini, vsako na svoji
    strani ogljikove verige.
  • Pri poimenovanju dodamo koncnico diojska kislina
    (ni potrebno dodati položaja).
  • Primeri heksandiojska kislina,
    2-metilbutandiojska kislina

5
Aromatske karboksilne kisline
  • Najenostavnejša se imenuje benzojska kislina.
  • Ostale enostavne aromatske kisline poimenujemo
    kot derivate benzojske kisline.

6
Domaca imena karboksilnih kislin
  • Uporaba domacih imen pri poimenovanju
    karboksilnih kislin je najbolj razširjena. Ker se
    v naravi pojavljajo v velikih kolicinah, so jih
    odkrili že zelo zgodaj in zanje uporabljali
    imena, še preden se je zacelo uporabljati
    poimenovanje po IUPACu.
  • Domaca imena so vecinoma latinskega ali grškega
    izvora, navezujejo pa se na izvor kisline.

7
Monokarboksilne kisline
8
  • Najbolj pogosto uporabljamo ocetno kislino. V
    kemiji jo velikokrat uporabljamo, kadar je
    reakcijsko mešanico potrebno nakisati (reakcija
    potece v kislem mediju).
  • Koncentrirana ocetna kislina je brezbarvna
    tekocina ostrega vonja.
  • Kis vsebuje med 4 in 8 (v/v) ocetne kisline.
  • Cisto ocetno kislino imenujemo tudi ledocetna
    kislina, saj zamrzne pri 17 ?C, pri cemer
    nastajajo kristali podobni kot pri ledu.
  • Psi, ki išcejo heroin, v bistvu zaznavajo vonj
    ocetne kisline. Ocetna kislina je stranski
    produkt zadnje stopnje proizvodnje nedovoljenega
    mamila in zelo majhne kolicine ocetne kisline
    ostanejo v heroinu.
  •  Kadar uporabljamo domaca imena za poimenovanje
    karboksilnih kislin, uporabljamo za dolocanje
    mest vezave substituentov grške crke namesto
    številk.
  • Uporabljamo crke alfa (?), beta (?), gama (?),
    delta (?).
  •  

9
Derivati propanojske kisline - analgetiki
  • Poleg aspirina (acetilsalicilna kislina) in
    lekadola (paracetamol) sta ibuprofen in naproksen
    najbolj uporabljana analgetika. Lajšata bolecine
    in znižujeta povišano telesno temperaturo,
    zmanjšujejo pa tudi vnetja.
  • Ibuprofen je bolj ucinkovit pri zmanjševanju
    zobobolov in pri menstrualnih bolecinah.
  • Tako kot aspirin pa lahko povzroca krvavenje v
    želodcu pri nekaterih ljudeh.
  • Naproksen se v telesu zadržuje dlje kot ibuprofen
    ali aspirin. Povzroca tudi manj želodcnih težav
    kot ibuprofen in aspirin. Prav tako pa ga ne
    priporocajo uživati otrokom, mlajšim od 12 let.

10
Dikarboksilne kisline
11
  • Oksalno kislino najdemo v rabarbari, špinaci,
    zelju. Ta kislina in njene soli so strupene v
    vecjih kolicinah, toda kolicine v zelenjavi so
    zelo nizke.
  • Oksalno kislino uporabljamo za odstranjevanje
    rje, kot belilo vlaken in usnja. Odstranjuje tudi
    madeže crnila.
  •  
  •  
  • Sukcinilna in glutamatna kislina imata pomembno
    vlogo pri biokemijskih reakcijah v cloveškem
    telesu.

12
Polifunkcionalne karboksilne kisline
  • Polifuncionalne karboksilne kisline poleg
    karboksilne skupine vsebujejo še eno ali vec
    drugih funkcionalnih skupin.
  • Take kisline se zelo pogosto pojavljajo v
    razlicnem sadju, igrajo pomembno vlogo pri
    delovanju cloveškega telesa (metabolizem),
    uporabljajo pa se tudi v kozmeticni industriji in
    pri proizvodnji zdravil.
  • Najpogosteje se pojavljajo
  •         Nenasicene kisline
  •         Hidroksi kisline
  •         Keto kisline

13
Nenasicene kisline
  • Najenostavnejša nenasicena karboksilna kislina je
    propenojska kislina (akrilna kislina), ki se
    uporablja pri proizvodnji polimernih materialov.
  • Najenostavnejša nenasicena dikarboksilna kislina
    je butendiojska kislina. Obstaja v dveh izomernih
    oblikah cis (maleinska kislina), trans (fumarna
    kislina).
  • Maleinsko kislino dodajamo mastem in oljem, da
    preprecimo žarkost.
  • Fumarna kislina je metabolicna kislina. Metabolne
    (presnovne) kisline so intermediati reakcij, ki
    potekajo pri presnovi v cloveškem telesu.

14
  • je kislina, ki je najbolj odgovorna za neprijetne
    vonjave našega telesa. Proizvajajo jo kožne
    bakterije, najvec jih je pod pazduhami.

15
Hidroksilne kisline
  • Hidroksi kisline so naravno prisotne v razlicnih
    živilih.
  • Glikolna kislina je prisotna v sladkornem soku,
    pridelanem iz sladkornega trsa in sladkorne pese.
  • Mlecno kislino najdemo v sesirjenem mleku in
    kisli smetani.
  • Jabolcna kislina se nahaja v jabolkih.
  • Najvec vinske kisline pa najdemo v grozdju.
  • Mlecna in jabolcna kislina sta tudi metabolni
    (presnovni) kislini.

16
  • Citronska kislina je trikarboksilna hidroksi
    kislina.
  • Limonin sok vsebuje 4-8 citronske kisline,
    pomarancni sok pa okrog 1 .
  • Citronsko kislino na veliko uporabljajo pri
    proizvodnji pijac in hrane.
  •  Dodajajo jo pri proizvodnji marmelad, saj s tem
    dosežejo optimalnejše pogoje želiranja (primerno
    pH vrednost).
  •   V sveži solati citronska kislina preprecuje
    porjavenje.
  •   Dodatek citronske kisline morskim sadežem
    zavira rast mikroorganizmov (zaradi znižane pH
    vrednosti).
  • Tudi citronska kislina je metabolna (presnovna)
    kislina.

17
Keto kisline
  • Poleg karboksilne skupine vsebujejo tudi
    karbonilno skupino. Najenostavnejši predstavnik
    je piruvicna kislina.
  •  
  • Piruvicna kislina je tekocina s podobnim vonjem
    kot kis. Je metabolna kislina.
  •  

18
Karboksilne kisline in kreme za kožo
  • Predvsem so popularne ?-hidroksi kisline
    (karboksilne kisline, ki imajo na ?-C atom vezano
    hidroksilno skupino).
  • Take kisline vsebujejo kreme, ki pomagajo pri
    suhi koži, lušcenju kože, srbenju. Zelo mocno pa
    jih reklamirajo kot sredstva proti gubam.
  • Najpogosteje za to uporabljajo glikolno in mlecno
    kislino (v koncentracijah do 10 ). Slabost
    uporabe teh kislin pa je vecja obcutljivost za
    ultraviolicne žarke, kar lahko povzroci opekline.
  • Polinenasicene karboksilne kisline uporabljajo
    pri zdravljenju mozoljev.
  •  

19
Metabolne (presnovne) kisline
  • Mnogo polifunkcionalnih kislin sodeluje pri
    presnovnih reakcijah v našem telesu.
  • Pojavlja se 8 najpogostejših takih kislin, ki pa
    izvirajo le iz treh enostavnih karboksilnih
    kislin
  •         Propionska kislina
  •         Sukcinatna kislina
  •         Glutamatna kislina
  • Z reakcijami se boste spoznali pri biokemiji.

20
Fizikalne lastnosti karboksilnih kislin
  • Karboksilne kisline so najbolj polarne od vseh
    organskih spojin, ki smo jih spoznali do sedaj.
    Tako karbonilni del kot hidroksilni del
    karboksilne funkcionalne skupine sta polarna.
  • Posledica tega so visoke temperature tališca in
    vrelišca, najvišje od do sedaj obravnavanih
    spojin.
  •  

21
Temperature vrelišca
  • Nesubstituirane nasicene monokarboksilne kisline,
    ki vsebujejo do 9 C atomov, so tekocine (pri
    sobni T) z mocnim ostrim vonjem.
  • Kisline z 10 ali vec C atomi so voskaste trdne
    snovi brez vonja (zaradi nizke hlapnosti).
  • Visoke temperature vrelišc so posledica mocnih
    medmolekulskih vezi med molekulami karboksilnih
    kislin.
  •  
  •  
  • Med dvema molekulama kisline se tvorita dve
    vodikovi vezi in nastane tako imenovan dimer ?
    navidezna molska masa je dvakrat vecja ? višje
    Tvrelišca

22
Topnost v vodi
  • V vodi se tvorijo H-vazi, zato so nižje
    karboksilne kisline (C1 C4) dobro topne v vodi.
  • Z vecanjem števila C atomov pa topnost mocno
    pade.
  • Aromatske karboksilne kisline vecinoma niso topne
    v vodi.

23
Sinteza karboksilnih kislin
  • Oksidacija primarnih alkoholov s šibkim
    oksidantom (CrO3, K2Cr2O7) pripelje do nastanka
    karboksilnih kislin.
  •  
  •  
  • Aromatske kisline lahko sintetiziramo z
    oksidacijo alkilne skupine, vezane na benzenski
    obroc.

24
Kislost karboksilnih kislin
  • V vodi reagirajo kislo, pri cemer vodi oddajo
    proton.
  • R-COOH H2O ? H3O R-COO-
  •  
  • Karboksilatni ion nastane, kadar karboksilna
    kislina odda enega ali vec kislih vodikovih
    atomov.
  •  
  • Karboksilatni ioni monokarboksilnih kislin imajo
    vedno naboj 1, karboksilatni ioni dikarboksilnih
    kislin, pa imajo lahko naboj tudi 2.
  • Karboksilatne ione poimenujemo tako, da odpade
    koncnica jska kislina in dodamo koncnico at.
  • Ocetna kislina (etanojska kislina) ? acetatni ion
    (etanoatni ion)
  • Oksalna kislina (etandiojska kislina) ? oksalatni
    ion (etandioatni ion)
  •  
  • Karboksilne kisline so šibke kisline, stopnje
    protolize je ponavadi manjša od 5 . Ravnotežje
    je mocno pomaknjeno v levo.

25
(No Transcript)
26
Soli karboksilnih kislin
  • Podobno kot anorganske kisline, tudi karboksilne
    kisline reagirajo z bazo tako, da nastane voda in
    sol karboksilne kisline.
  •  
  • Sol karboksilne kisline je spojina, v kateri je
    negativni ion karboksilni ion.
  • Poimenujemo jih podobno kot anorganske soli.
    Najprej povemo ime kationa, potem pa še aniona
    (natrijev acetat).
  •  
  • Primer Kako nastane natrijev propanat, kalcijev
    oksalat?

27
  • Karboksilno kislino iz ustrezne soli dobimo pri
    reakciji s kislino (HCl, H2SO4).

28
Uporaba soli karboksilnih kislin
  • Soli karboksilnih kislin so mnogo bolj topne v
    vodi od njihovih kislinskih analogov. Zdravila
    zato vecinoma vsebujejo soli karboksilnih kislin,
    saj na ta nacin lažje vstopajo v telo.
  • Mnogo antimikrobnih snovi (konzervansi) je soli
    karboksilnih kislin. Najpomembnejše so soli
    benzojske, sorbicne in propionske kisline.

29
  • Benzoatni soli kalija in natrija (do 0,1 )
    preprecujejo rast kvasovk in plesni v sokovih,
    marmeladah, kecapu...
  •  
  • Natrijev in kalijev sorbat (0,02 0,2 )
    zavirajo rast kvasovk in plesni v mlecnih
    izdelkih, posušenem sadju, kisli smetani, v
    nekaterih mesnih in ribjih proizvodih.
  •  
  • Kalcijev in natrijev propionat se uporabljata v
    pekarstvu, sirnih proizvodih in v raznih namazih.
  • Benzoatov in sorbatov ne moremo uporabiti pri
    proizvodnji vzhajanih izdelkih, saj bi preprecili
    rast kvasovk.
  • Soli karboksilnih kislin ne ubijejo
    mikroorganizmov, pac pa preprecijo njihovo rast
    in razmnoževanje s povišanimi pH vrednostmi.

30
Struktura estrov
  • Estri so derivati karboksilnih kislin, pri kateri
    je OH skupina zamenjana z -OR skupino.
  •  
  • Estrska funkcionalna skupina je
  • ali COOR

31
  • Najenostavnejši ester je
  • Obstajata dva estra, ki vsebujeta tri C atome
  • Najenostavnejši aromatski ester

32
Sinteza estrov
  • Estri nastajajo pri esterifikaciji.
    Esterifikacija je reakcija med karboksilno
    kislino in alkoholom (ali fenolom). Reakcija
    ponavadi potece ob prisotnosti mocne kisline
    (H2SO4) kot katalizatorja.
  •  
  • Pri esterifikaciji se odcepi OH skupina iz
    kisline in H atom iz alkohola. Potece reakcija
    substitucije OR skupine alkohola z OH skupino
    kisline.
  •  
  • Primer reakcija med ocetno kislino in metanolom

33
  • Reakcija esterifikacije je ravnotežna reakcija,
    pri cemer so v ravnotežju prisotni tako reaktanti
    kot produkti.
  • Produkcijo estra lahko povecamo s povecanimi
    koncentracijami alkohola ali z odstranjevanjem
    enega izmed produktov iz sistema.
  • Estri in karboksilne kisline so strukturni
    izomeri (enaka molekulska in drugacna strukturna
    formula), podobno kot pari alkohol eter in
    aldehid keton.
  • Pri hidroksi kislinah lahko potece
    intermolekularna esterifikacija, pri cemer
    nastanejo laktoni (ciklicni estri). Take reakcije
    so pogoste v primerih, ko nastane petclenski ali
    šestclenski obroc.

34
Poimenovanje estrov
  • Estri imajo alkoholni in kislinski del. Na ta
    nacin jih tudi poimenujemo
  • Najprej poimenujemo alkoholni del in dodamo ime
    kislinskega dela.
  • Ime alkoholnega dela je kar ime R skupine, ki je
    vezana (alkil, cikloalkil, aril).
  • Ime kislinskega dela je ime kisline, pri cemer
    izpustimo koncnico jska kislina, dodamo pa
    koncnico at.
  •  Primeri
  • Ocetna kislina metanol ? metil etanoat (metil
    acetat) voda
  • Etil propanoat
  •  
  •  

35
Najpogostejši estri
  • Estri so vecinoma odgovorni za znacilne okuse in
    aromo sadja in rož. Naravni okus in vonj je
    posledica prisotnosti mešanice estrov, pri cemer
    eden prevladuje.
  • Proizvodnja le-te spojina je osnova izdelave
    arom, ki se uporabljajo pri proizvodnji
    sladoledov in pijac. Strukture nekaterih so si
    zelo podobne, okus in vonj pa se mocno
    razlikujeta.
  •  

36
Feromoni
  • Mnogo feromonov vsebuje estrsko funkcionalno
    skupino.
  • Izoamil acetat je alarmni feromon za cebele.
  •  
  • p-hidroksibenzoat je spolni feromon pri psih.
    Izlocajo ga psicke, s cimer privabljajo samce.
  •  

37
Zdravila
  • Mnogo estrov se uporablja kot zdravila, med
    drugimi benzokain (lokalni anestetik) in aspirin.
  •  
  • Aspirin je ester salicilne kisline (aromatska
    hidroksi kislina).
  • Ker ta kislina vsebuje tako alkoholno kot
    kislinsko skupino, lahko tvori dve vrsti estrov
  • Pri reakciji med njeno hidroksilno skupino in
    karboksilno kislino
  • Pri reakciji med njeno karboksilno skupino in
    alkoholom
  •  

38
  • Pri reakciji med alkoholno skupino in ocetno
    kislino nastaja acetilsalicilna kislina
    (aspirin).

39
  • Aspirin je ester salicilne kisline.
  • Blaži bolecine (analgetik)
  • Znižuje telesno temperaturo (antipiretik)
  • Zmanjšuje vnetja (protivnetno sredstvo )
  •  
  • Ko aspirin zaužijemo, potece hidroliza, pri cemer
    nastaneta kot produkta salicilna kislina in
    ocetna kislina. Salicilna kislina je aktivna snov
    aspirina.
  • Salicilna kislina pa lahko povzroca draženje
    želodca in lažje krvavitve, kar lahko preprecimo
    z raztapljanjem tabletke pred zaužitjem, saj na
    ta nacin zmanjšamo lokalno koncentracijo
    salicilne kisline.
  • Salicilna kislina zavira nastajanje hormonov
    (prostaglandinov), molekul, ki povzrocajo obcutek
    bolecine, povišano telesno temperaturo in
    zatekanje, kadar so v krvi prisotni v povišanih
    koncentracijah.
  • Novejše raziskave kažejo, da aspirin lahko
    povzroca pocasnejše strjevanje krvi, zato ga
    priporocajo ljudem, ki so nagnjeni k srcnim kapem
    (posebej moški), saj zmanjšuje pojavljanje krvnih
    strdkov.

40
Fizikalne lastnosti estrov
  • Temperature vrelišca
  • Estri ne morejo tvoriti vodikovih vezi, saj
    nimajo H atoma vezanega na O atom ? temperature
    vrelišc estrov so precej nižje od temperatur
    vrelišc alkoholov in karboksilnih kislin s
    podobnimi molskimi masami.
  • Fizikalne lastnosti estrov so podobne fizikalnim
    lastnostim etrov.

41
Topnost v vodi
  • Molekule vode z molekulami estrov lahko tvorijo
    vodikove vezi ? nižji estri so topni v vodi
  • Topnost hitro pada z daljšanjem CH verige (3-5 C
    atomov)
  •  
  •  
  • Vecina estrov z nizkimi in srednjimi molskimi
    masami so brezbarvne tekocine. Vecinoma imajo
    prijeten vonj.
  •  

42
Kemijske lastnosti estrov
  • Najpomembnejša je reakcija, pri kateri pride do
    prekinitve estrske vezi, pri cemer se locita
    alkoholni del molekule in kislinski del.
  • Tako reakcijo imenujemo
  • hidroliza ali
  • saponifikacija, odvisno od pogojev reakcije.
  •  

43
Hidroliza estrov
  • Hidroliza estrov je reakcija estra z vodo, pri
    cemer se molekula cepi, nastajata pa produkta
    karboksilna kislina in alkohol, iz katerih je
    ester nastal.
  •  
  •  
  • Hidroliza estrov potece ob prisotnosti mocne
    kisline ali encimov.
  • Hidroliza estrov je obratna reakcija
    esterifikaciji (nastanek estrov iz kisline in
    alkohola).
  •  
  •  

44
Saponifikacija
  • Saponifikacija je hidroliza organske molekule ob
    prisotnosti baze, pri cemer kot eden izmed
    produktov nastaja sol karboksilne kisline.
  • Saponifikacija potece z estri, amidi, mašcobami
    in olji.
  •  
  • Pri saponifikaciji estrov lahko uporabimo tako
    NaOH kot KOH, produkta pa sta alkohol in sol
    karboksilne kisline.
  • Naloga
  • Napišite reakcijo hidrolize etil acetata (propil
    propanoata)!
  • Napišite reakcijo saponifikacije metil formiata
    (etil propanoata)!
  •  
  •  

45
(No Transcript)
46
Žveplovi analogi estrov
  • Tako kot alkoholi reagirajo s karboksilnimi
    kislinami, pri cemer nastajajo estri, tako tioli
    reagirajo s karboksilnimi kislinami, pri cemer
    nastajajo tioestri.
  • Tioestri so žveplovi analogi estrov, pri cemer je
    OR skupina zamenjana z SR skupino.
  •  

47
  • Tioester metil tiobutanoat je umetna aroma z
    okusom in vonjem jagode.
  •  
  •  
  • Najpomembnejši naravni tioester je acetil koencim
    A, ki ga okrajšano zapišemo kot
  •  
  • Acetil koencim A ima pomembno vlogo pri
    metabolizmu (presnovi) v telesu, pri cemer telo
    proizvaja energijo za svoj obstoj.

48
Poliestri
  • Kondenzacijski polimer je polimer, ki nastaja iz
    monomerov, pri cemer poleg polimera nastaja še
    ena majhna mlekula (ponavadi voda). Adicijska
    polimerizacija nima stranskih produktov.
  • Poliestri so kondenzacijski polimeri, ki nasajajo
    tako, da se monomeri povežejo preko estrske vezi.
  • Najbolj znan poliester je poli(etilen terftalat),
    ki ga poznamo pod oznako PET.
  • PET nastane iz terftalne kisline (dikarboksilna
    kislina) in etilen glikola (dialkohol).
  •  

49
  • Na levi in desni strani molekule sta prosti
    karboksilni in hidroksi skupini, kar omogoca
    nadaljnjo polimerizacijo.
  • Karboksilni del reagira z alkoholnim delom,
    alkoholni pa s karboksilnim ? nastaja dolga
    polimerna molekula, poliester.
  •  
  •  
  •  

50
  • Približno 80 PET se uporablja v tekstilni
    industriji, 20 pa za proizvodnjo plastenk.
  • Uporablja pa se tudi v medicini, saj je interten,
    zato ga uporabljajo pri zamenjavi poškodovanih
    delov arterij, pa tudi pri srcnih zaklopkah.
  •  

51
  • Poliester je tudi polimer, ki se uporablja za
    razgradljive šive (Laktomer) pri razlicnih
    operacijah. Sintetiziramo ga iz glikolne kisline
    in mlecne kisline, ki sta v telesu naravno
    prisotna. Polimer se v nekaj tednih razgradi na
    osnovni komponenti.

52
Estri anorganskih kislin
  • Anorganske kisline (žveplova, fosforna, dušikova)
    reagirajo z alkoholi podobno kot karboksilne
    kisline.

53
  • Najpomembnejši estri, ki se pojavljajo v
    biokemiji, so estri fosforne kisline (fosfatni
    estri).
  • Fosfatni estri so organske spojine, ki nastajajo
    pri reakciji med alkoholom in fosforno kislino.
  • Fosforna kislina ima 3 OH skupine ? lahko
    reagira s tremi alkoholi (mono-, di-, tri- estri)

54
  • Molekule fosforne kisline se lahko tudi
    povezujejo med seboj, pri cemer nastaja
    difosforna ali trifosforna kislina.
  •  
  • Ti dve molekuli reagirata z alkoholi, pri cemer
    nastajajo naslednji produkti
  •  
  • Take spojine nastajajo v cloveškem telesu pri
    nastajanju in prenosu energije, potrebne za
    biokemijske reakcije. Najpomembnejša primera sta
  • adenozin difosfat (ADP)
  • adenozin trifosfat (ATP)

55
  • Zanimiv je tudi ester, ki nastane pri reakciji
    med dušikovo kislino in glicerolom
  •  
  • Poleg tega, da je nitroglicerin sestavni del
    dinamita, ima pomembni vlogo tudi v medicini za
    zdravljenje angine pektoris (ostre bolecine v
    prsih pacientov, pri katerih je motena oskrba
    srca s kisikom).
Write a Comment
User Comments (0)
About PowerShow.com