Visoko

1
Visokošolski diplomanti v družbi
znanjaIzhodišca, preliminarni rezultati in
nacrti
Samo Pavlin, Ivan Svetlik Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za družbene vede Ljubljana, 7. Januar
2009
2
1. Cilji predstavitve

• Razvoj profesionalnih kompetenc v slovenskem
  visokošolskem prostoru elementi in izhodišca
  (Pavlin, Svetlik)
• Preliminarni rezultati o raziskavi diplomantov 5
  let po koncu študija
• Naslednji koraki in mnenja.

3
2. Povezovanje informacijsko-procesnega in
situacijskega ucenja krepi kompetence teoretska
izhodišca

• LUNDVALLOV MODEL CIKLUSA ZNANJA Povezovanje
  ustvarjanja, širjenja in uporabe znanja
• NONAKIN MODEL SPIRALE ZNANJA Situacijsko in
  informacijsko ucenje sta mocno prepleteni z delom
• BOISOJEV MODEL USTVARJANJA IN PRENOSA ZNANJA
  Znanje v svetu dela in v izobraževanju se giblje
  v polju abstraktnega in konkretnega
• SVEIBYJEV NIVOJSKI MODEL PRENOSA ZNANJA Znanje
  kroži od individualnega do medorganizacijskega
  nivoja

4
3. Kako je ucenje integrirano v delo?
5
4. Kakšna je vloga visokošolskih institucij pri
nastajanju novih poklicev?

• TIP A Fakulteta generira nov poklicni profil
  (npr. kulturolog na FDV)
• TIP B Fakulteta servisira potrebe trga (npr.
  novi tekstilni programi na naravoslovnotehniški
  fakulteti)?
• TIP C Fakulteta razvija programe znotraj mocno
  reguliranega poklicnega prostora (npr. medicina)

Kako se v tem kontekstu dopolnjuje razmerje med
prakso in teorijo ter (de)regulacijo ucenja?
6
5. Temeljni principi povezovanja obeh oblik
ucenja v sferi izobraževanja

• Odprtost do novosti in prožnost programov skladno
  s tehnološkimi spremembami.
• Priprava celovitih programov izobraževanja, ki
  bodo faktografsko in reflektivno znanje
  nadgrajevali s kompetencami oziroma s tehnicnim
  in socialnim znanjem.
• Modernizacija izobraževalne tehnologije oziroma
  pedagoškega procesa s poudarkom na ustvarjanju za
  delo in življenje relevantnih ucnih situacij, v
  katerih bodo študenti igrali mnogo bolj aktivno
  vlogo, kot jo imajo sedaj.
• Mednarodna izmenjava študentov, predavateljev in
  raziskovalcev.
• Razvoj celovitega raziskovanja, ki vkljucuje
  temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje,
  svetovalno delo in izobraževanje v takem
  raziskovalnem okolju.
• Evalvacija izobraževalnih in raziskovalnih
  institucij.

7
A. Reflex in Hegesco raziskavi

• Reflex 15 držav EU in Japonska
• 35.000 diplomantov 5 let po koncu študija
• 6 okvirni program
• Zakljucek oktober 2007
• Hegesco 5 EU držav SI, HU, PL, LT, TR in
  Nizozemska
• Projekt dobil najvec denarja v Programu
  vseživljenjskega ucenja
• 10.000 diplomantov 5 let po koncu študija
• Zakljucni dogodek september 2009

8
Reflex in Hegesco raziskavi Kaj smo spraševali
diplomante?

• Kakšne je bila njihova povprecna ocena v casu
  študija?
• Katerih oblik ucenja so bili deležni v casu
  študija?
• Kateri poklic opravljajo in kje so zaposleni?
• Kakšno obliko pogodbe imajo?
• Koliko zaslužijo in kakšne oblike dohodkov imajo?
• Kako ocenjujejo stopnjo kljucnih kompetenc v
  odnosu do zahtev delodajalca?
• Kako trenutno živijo (družina, otroci)?
• Skupaj skoraj 300 spremenljivk.

9
Izreden, 50 odziv v Republiki Sloveniji najvec
odgovorov iz
UL - Ekonomska F. - UL_EF 333
UL - Filozofska F. - UL_FF 207
UM - Ekonomsko-poslovna F. - UM_EPF 201
UM - Pedagoška F. - UM_PEF 166
UL - Pedagoška F. - UL_PEF 161
UL - F. za upravo - UL_FU 143
UL - F. za družbene vede - UL_FDV 135
UL - V. šola za zdravstvo - UL_VSZ 126
UM - F. za organizacijske vede - UM_FOV 121
UL - Biotehniška F. - UL_BF 107
UL - Pravna F. - UL_PF 88
10
Preliminarni rezultati info. vs. situacijsko
ucenje v visokošolskem prostoru
Situacijsko ucenje
Info. ucenje
11
(2) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja
racunalnika in interneta od pricakovane po
državah
12
(3) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja
racunalnika in interneta od pricakovane po državah
13
(4) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja
tujega jezika od pricakovane po državah
14
(5) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja
tujega jezika od pricakovane po državah
15
Glavne ugotovitve Reflex projekta, ki jih bomo
primerjalno testirali v Sloveniji (R. van der
Velden, 2008)

• Visoko šolstvo bi moralo biti do študentov bolj
  zahtevno
• Vec pozornosti bi morali nameniti razvoju
  profesionalne ekspertize ucenje profesionalnosti
  je posebna kompetenca
• Visoko šolstvo bi moralo spodbujati relevantne
  delovne izkušnje, in nasprotovati pridobivanju
  nerelevantnih
• Inovativne metode ucenja bi morale biti vedno
  kombinirane z dovolj teorije in prakticnega
  ucenja
• Visoko šolstvo ne sme imeti prevelikih
  pricakovanj o vplivu pripravništva
• Delodajalci bi lahko bolje uporabili kompetence
  diplomantov
• Nekaj fleksibilnosti na zacetku kariere ne škodi

16
Zakljucni dogodek, September 2009

• Skoraj 3000 Slovenskih diplomantov, ki so
  sodelovali v raziskavi bo prejelo rezultate,
  nekateri se bodo udeležili zakljucne prireditve
• Organizacijo dogodka bo prevzela Univerza v
  Ljubljani in Hegesco države
• Reflex mreža bo ravno tako sodelovala 15 držav
  EU in Japonska
• Vec EU inicitativ, ki želijo pri tem dogodku
  sodelovati s Slovenijo
• Iniciativa za sestanek pri Petru van der Hijdnu
  (Deputy Head of Unit, European Commission DG
  Education and Culture REFLEX VS. TUNING)

17
Povezave z drugimi projekti in mrežami

• OECD PIAAC
• Mreža Leonardo projektov
• VET LSA
• PISA for HE
• DECOWE iniciativa (7 Okvirni program, Reflex,
  ONET, OECD, 9 držav)
• Primerjava srednjega in visokega šolstva
• 4 sektorji
• Fokus je razvoj profesionalnih kompetenc, ne le
  genericnih 18.000 strokovnjakov in
  profesionalcev iz 800 organizacij
• Razvoj kompetenc s perspektive trga dela in
  relacija do ucenja, zakonodaje in kariere

18
(No Transcript)