UNIVERZA V LJUBLJANI

1

• UNIVERZA V LJUBLJANI

Pedagoška fakulteta
VODNI VIRI IN KVALITETA VODE V SLOVENIJI
program izpopolnjevanja za poucevanje predmeta
naravoslovje v 6. in 7. razredu KEMIJSKE VSEBINE
Marjeta Cvetko Mirica Založnik Simoncic Damijana
Pecman
Ljubljana, 2006
2

• CILJI
• Ucenci
• naštejejo vodne vire
• naštejejo vire pitne vode
• spoznajo kriterije za pitno vodo
• razumejo, da z onesnaževanjem podtalnice
  onesnažujemo pitno vodo
• razumejo skrb za pitno vodo
• sklepajo na posledice onesnaževanja in znajo
  opisati dolocene primere onesnaženja
• opredelijo probleme onesnaženosti voda v domacem
  kraju.
• POJMI
• vodni viri
• podzemna voda
• podtalnica
• kakovost vode
• podzemni vodonosniki-to so pogosto vec deset km²
  obsežna podzemna obmocja, v katere se iztekajo
  površinski vodotoki in voda, ki priteka skozi
  propustna tla
• vodovarstveno obmocje-zašciteno obmocje okrog
  zajetih vodnih virov in na poljih s podtalnico z
  omejitvijo dejavnosti, da se prepreci morebitno
  onesnaževanje
• POJMI, KI JIH UCENCI ŽE POZNAJO

3
KOLICINA VODE NA ZEMLJI
4
KROŽENJE VODE V NARAVI
VODNI VIRI?
5
VODNI VIRI
PADAVINE
PODZEMNE VODE
CELINSKE VODE
MORJA IN OCEANI
LEDENIKI
OBLAKI
6
VIRI PITNE VODE
VRELEC
VRTINA
ZBIRALNIK- AKUMULACIJA
IZVIR
DEŽEVNICA- KAPNICA
PODTALNICA
7
VODNI VIRI V SLOVENIJI
8
VODNI VIRI V SLOVENIJI
9
VODNI VIRI V SLOVENIJI

• NAJVECJI VODNI VIR PITNE VODE V SLOVENIJI (90)
  JE PODZEMNA VODA

PODZEMNA VODA
PODTALNICA
PODZEMNI VODONOSNIKI
10
KAKOVOST VODE
KRITERIJI
ORGANOLEPTICNE LASTNOSTI
FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI
STRUPENE SNOVI
NEAŽELENE SNOVI V CEZMERNIH KOLICINAH
OBARVANOST, MOTNOST, OKUS, VONJ
TEMPERATURA, KOLICINA RAZTOPLJENEGA KISIKA
ELEKTRICNA PREVODNOST, KOLICINA SPOJIN
KLORIDOV, KALCIJA, MAGNEZIJA, ALUMINIJA,
SULFATOV,
KOLICINA NITRATOV, AMONIJEVIH SPOJIN, SPOJIN
FENOLOV, ŽELEZA, MANGANA,BAKRA, CINKA
SNOVI, KI VSEBUJEJO ARZEN, ŽIVO
SREBRO, SVINEC, KADMIJ
11
VODO RAZVRŠCAMO V KAKOVOSTNE RAZREDE
1. KAKOVOSTNI RAZRED 2. KAKOVOSTNI RAZRED 3. KAKOVOSTNI RAZRED 4. KAKOVOSTNI RAZRED
UPORABLJAMO JO KOT PITNO VODO IN V ŽIVILSKI PROIZVODNJI JE PRIMERNA ZA KOPANJE, VODNE ŠPORTE, NAMAKANJE ZEMLJIŠC, GOJITEV RIB JE PREVEC ONESNAŽENA, KOMAJ ŠE UPORABNA ZA NAMAKANJE IN ZA DOLOCENE TEHNOLOŠKE NAMENE UVRŠCAMO NEDOPUSTNO ONESNAŽENO VODO, V KATERI ŽIVELJ IZGINE, REKE S TAKŠNO ONESNAŽENOSTJO OGROŽAJO PITNO VODO
12
KAKOVOST POVRŠINSKE VODE V SLOVENIJI
Vir   Enotna zbirka podatkov monitoringa
kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za
okolje, 2005
13
KAKOVOST PODZEMNE VODE V SLOVENIJI
14
KAJ VPLIVA NA KAKOVOST PITNE VODE V SLOVENIJI?

• KAMNINSKA SESTAVA
• KMETIJSTVO
• POSELJENOST
• INDUSTRIJA
• UREJENOST KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
• DEPONIJE ODPADKOV

15
KAMNINSKA SESTAVA SLOVENIJE
MEHKA VODA deževnica ogljikov dioksid
mehka voda kalcijev in magnezijev karbonat v
tleh
TRDA VODA vsebuje raztopljen kalcijev in
magnezijev hidrogenkarbonat
16
VPLIVI NA KAKOVOST PODZEMNE VODE
KAMNINSKA SESTAVA TAL
ODLAGALIŠCA KOMUNALNIH ODPADKOV INTENZIVNO
KMETIJSTVO VELIKA POSELJENOST
PRONICANJE RAZLICNIH SNOVI V TLA
ONESNAŽENJE PODZEMNE VODE
17
VPLIVI NA KAKOVOST PODZEMNE VODE


KAMNINSKA SESTAVA DEPONIJE ODPADKOV
KMETIJSTVO-OBDELOVANJE ZEMLJE

KAKOVOST PODZEMNE VODE V SLOVENIJI
POSELJENOST
18
VODOVARSTVENA OBMOCJA
ONESNAŽENA PITNA VODA
ZAŠCITA PITNE VODE
VODOVARSTVENO OBMOCJE
zašciteno obmocje okrog zajetih vodnih virov in
na poljih s podtalnico z omejitvijo dejavnosti,
da se prepreci morebitno onesnaževanje
19
VODOVARSTVENA OBMOCJA V SLOVENIJI
20
KAJ LAHKO NAREDIM ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI
POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE V SVOJEM KRAJU?
21
PROJEKT-VODA JE VIR ŽIVLJENJA

• Projekt poteka od zacetka šolskega leta do 22.
  marca,
• ko je svetovni dan voda. Takrat ucenci
  predstavijo svojo
• dejavnost.
• 6. razred ucenci ugotavljajo katere kamnine
  pokrivajo okolico domacega kraja
• 7. razred ucenci popišejo rastlinske in živalske
  vrste v bližnjih vodotokih in sklepajo na
  kakovost vode
• 8. razred pri pouku kemije ucenci merijo
  kolicino nitratov in fosfatov v bližnjih
  vodotokih
• 9. razred ucenci pri pouku fizike merijo globino
  in širino vodotokov in pretok vode na posameznih
  odsekih vodotokov
• pri pouku slovenšcine ucenci pišejo spise in
  pesmi na temo vode
• pri pouku matematike na koncu projekta
  pridobljene podatke prikažejo v obliki grafov in
  histogramov.
• pri likovni vzgoji ucenci delajo izdelke na temo
  vode

22
LITERATURA

• Bat, M. et.al. 2003. Vodno bogastvo Slovenije.
  Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,
  Agencija Republike Slovenije za okolje.
  Ljubljana.
• Bat, M. et. al. 2004. KAZALCI okolja 2003.
  MOPE-Agencija RS za okolje. Ljubljana.
• Glažar, S. A. et.al. 2003. Naravoslovje za 7.
  razred devetletne osnovne šole, ucbenik. DZS.
  Ljubljana.
• Glažar, S. A. et.al. 2005. Naravoslovje za 6.
  razred devetletne osnovne šole, ucbenik. DZS.
  Ljubljana.
• Lah, A. 1998. Voda - vodovje poglavitni
  življenjski vir narave in gospodarstva. Svet za
  varstvo okolja Republike Slovenije. Ljubljana.
• Lobnik, F. et. al. 2002. Okoljski pojavi in
  pojmi okoljsko izrazje v slovenskem in tujih
  jezikih z vsebinskimi pojasnili. Svet za varsvo
  okolja Republike Slovenije. Ljubljana.
• Plut, D. ed. 2005. SLOVENIJA vodna ucna pot
  Evrope. Filozofska fakulteta, Oddelek za
  geografijo. Ljubljana.
• http//kt.ijs.si/markodebeljak/Ekologija/420Tla.p
  df 3.7.2006
• http//www.ff.uni- lj.si/oddelki/geo/gradiva/studi
  jska_gradiva/geografija_slovenije/gradiva_geografi
  ja_slovenije.html 3.7.2006
• http//www.arso.gov.si/podrocja/vode/porocila_in
  _publikacije/ 3.7.2006
• http//eionet-si.arso.gov.si/Dokumenti/GIS/splosno
  / 3.7.2006