Mitske predstave pri Slovencih

1
Mitske predstave pri Slovencih
Prof. dr. Boo Repe Univerza v Ljubljani Filozofsk
a fakulteta Oddelek za zgodovino

• Predavanje na Seminarju slovenskega knjinega
  jezika 13.7. 2007

2

• Slovenci se, kar zadeva mite, ne locujemo
  bistveno od drugih sorodnih narodov. Med mnoico
  mitov (vcasih gre sicer bolj za zgodovinske
  konstrukte, kot klasicne mite), ki se obcasno med
  sabo povezujejo ali se nadgrajujejo, vcasih pa si
  tudi nasprotujejo, so od starejih v ospredju
  mit o izvoru Slovencev, mit o Slovencih kot
  hlapcevskem in zatiranem narodu, mit o
  slovenskem narodnem vzponu in mit o tem, da je
  pravi Slovenec lahko samo katolican (ob tem
  tudi, da smo Marijin narod, torej narod, ki naj
  bi mu bila Marija e posebej naklonjena, s cimer
  se sicer kitijo tudi Poljaki, Hrvati, Portugalci,
  Madari in e kdo). Med mlaje mite, ki so
  nastali z razpadom drav in nastankom novih, pa
  sodita mita o avstroogrski in kraljevini
  Jugoslaviji kot jecah narodov in mit o tem, da
  so Slovenci zaradi socializma (komunizma)
  gospodarsko zaostali in da po drugi svetovni
  vojni zaradi komunisticne narave oblasti niso
  dobile vsega slovenskega nacionalnega ozemlja na
  zahodu (zlasti pristanice Trst), ceprav bi ga
  lahko.
• Sedaj pa bodo pod aktualno desno vlado
  sproceni petintiridesetletne komunisticne
  oblasti in dvanajstletne liberalne vladavine po
  osamosvojitvi (uporablja se sintagma kot za
  sneno napoved dvanajst let na petintirideset
  podlage) postali eden od svetilnikov sveta

3

• Prazgodovinski clovek je na Slovenskem ivel pred
  vsaj 200. 000 leti
• Picalka iz kosti, Divje babe priblino 45 000
  let prn. .
• Soncno kolo (fibula) iz bronaste dobe (1700-750
  pr.n.)

4
Ennijeva grobnica v empetru v Savinjski dolini,
2. st.Rimska poselitev na Slovenskem
5

• Mit o izvoru Slovencev sodi med t. i.
  avtohtonisticne teorije. Izhaja iz prepricanja,
  da so Slovenci prvotni naseljenci prostora, na
  katerem ivijo danes in da iz tistega casa izvira
  tudi slovenski jezik (tudi pismenost). Med
  razlicnimi tezami o etrucanskem, ilirskem ali
  venetskem izvoru se je v javnosti najbolj
  prijela t. i. venetska teorija. Teorija se je
  pojavila sredi osemdesetih let dvajsetega
  stoletja. Predniki Slovencev naj bi bili potomci
  Venetov, le-ti pa naj bi bili prvi narod, ki je
  iz indoevropskega ljudstva nastal v Srednji
  Evropi in nato prestal vse kasneje zasedbe, z
  rimsko vred.

• Venetska teorija

6

• Avtorji skuajo teorijo dokazovati z jezikovno
  interpretacijo, zlasti razlago izvora imen in z
  arheolokimi najdbami. Interpretacija (prevod)
  razlicnih krajevnih, jezerskih in recnih imen
  irom po Evropi poteka nekako takole Drava
  (Dravus) pomeni dreti, reko, ki ima hiter tok.
  Beseda izhaja iz sanskrta, Drava pa ni samo v
  Sloveniji, ampak tudi na Poljskem in v vici
  (Derotchia), kar prica o razirjenosti Venetov,
  hkrati pa tudi o neposredni povezavi Slovencev z
  njimi. Po tej logiki (ki med drugim sploh ne
  upoteva razvoja jezika) naj bi imela slovenski
  izvor tudi Celeia (selo), Logatec - Longaticus
  (log, istega izvora naj bi bila tudi Locarno in
  Lugano), Trst - Tergeste (trg), Oterg-Oderzo
  (Otrje) itd.

• Dokazovanje je zelo podobno tistemu pri
  amerikaniziranem ocetu grkega rodu Gusu
  Portokalosu v komediji Joela Zwicka My Big Fat
  Greek Wedding (Moja obilna grka poroka), ki je
  bil preprican, da lahko etimoloko dokae, da je
  vsaka beseda grkega izvora. Tako je - poleg
  vrste drugih zabavnih domislic - za kimono (ki
  je v japoncini nositi, mono pa predmet, stvar,
  rec) ugotovil, da prihaja iz grke besede
  kimona (cheimonas je grko zima) in
  zakljucil What do you wear in the winter? A
  robe! So there you go!)

7

• Slovenci Gospodarji dveh tretjin Evrope

8
(No Transcript)
9
Sosednji narodi o Slovanih

• Zgodovina Langobardov, nastala konec 8. stoletja.
  
• V samostanu Monte Cassino jo je napisal Pavel
  Diakon, menih iz Furlanije. V inkunabuli je prvi
  znan zapis o ivljenju Slovanov na dananjem
  slovenskem ozemlju.

10
Briinski spomeniki

• Briinski spomeniki so prvo ohranjeno krcansko
  obredno besedilo v slovencini, ki je nastalo med
  leti 972 in 1022, zapisano pa je bilo leta 1039.
• Briinske spomenike sestavljajo trije verski
  obrazci, napisani na pergamentu v staroslovenskem
  jeziku in v tipu pisave, ki se imenuje karolinka
  minuskula (po Karlu Velikem).
• Avtor vseh treh verskih obrazcev naj bi bil
  freisinki kof Abraham.
• Zakaj jih je Abraham sploh napisal? Bili naj bi v
  pomoc pri oznanjanju krcanske vere med
  Karantanci oz. prebivalci Karantanije. Torej so
  Briinski spomeniki neke vrste verski prirocnik
  za maevanje, pridigo, spoved...
• Ob slovenski tezi so znane e ceka (spomenik je
  naslednik cerkvenoslovanskega izrocila, slovaka
  (zacetek slovakega pismenstva), hrvaka
  (glagolski tekst hrvakega izvora teza je v
  glavnem zavrena).

11

• Ecce bi detd nas neze
• gresil tevuekigemube
• siti starosti neprigem
• lióki nikoligese pet
• sali neimugi nislzna
• telezeimoki nuúvue
• kigemubesiti bone
• sezavuiztiubui ne
• priiazninu uvignan
• Odszlauuibosige Potom
• nanarodzlovuezki
• strazti Ipetzali boi
• do neimoki Ibzzre
• duzemirt.

• Ce bi ded na ne greil, bi mu na veke bilo
  iveti, starosti ne prejeti, nikoli skrbi imeti,
  ne solznega telesa, temvec na veke bi mu bilo
  iveti. Ker je bil z zavistjo Neprijaznega
  izgnan od slave boje, po tem so na rod cloveki
  bolecine in skrbi prile, in bolezni,in po tem
  redu smrt.

12
Zgodovina Slovencev 1979, med obema svetovnima
vojnama, v casu Kraljevine Jugoslavije so isto
ozemlje oznacevali za jugoslovansko

13
Karantanija izgubljena drava

• Rdeca nit zgodbe o Karantaniji je, da so se
  Slovani (v mitski razlicici kar Slovenci) kot
  avarski podloniki na dananje ozemlje naselili
  konec 6. stoletja, se uspeli osamosvojiti in si
  ustvariti lastno dravo, potem pa so jih
  zasunjili Nemci in v nemkem suenjstvu so
  ostali do konca prve svetovne vojne (Koroka,
  zibelka slovenstva pa sploh za vedno).

14
Velika Karantanija s Krajinami

• Leta 623 so se alpski Slovani otresli obrske
  nadoblasti in se s slovanskimi plemeni na cekem
  in Moravskem zdruili v samostojno zvezo pod
  vodstvom Sama. Ime Karantanija se je razirilo v
  7. stoletju na enoto, ki je obsegala ozemlje ob
  zgornji Dravi in zgornji Muri. Okoli leta 745
  je prila pod frankovsko nadoblast

15

• V resnici so bile identitete prebivalcev takrat
  drugacne. Prebivalci severno od Karavank so se
  imeli za Karantance in tako so jih imenovali tudi
  njihovi bavarski in langobardski sosedi, medtem
  ko so juno od njih iveli Karniolci, obe
  ljudstvi sta bili slovanski, ne pa tudi
  slovenski. Karantanci so bili za Slovence
  narejeni ele od razsvetljenskega pisca Antona
  Tomaa Linharta dalje (druga polovica 18.
  stoletja). Karantanci so bili torej
  nacionalizirani za nazaj in tako ustvarjena
  imaginarna slika nacionalne zgodovine preden se
  je ta sploh zacela (P. tih)

16
NARODNI PREROD

• PRVA OMEMBA IMENA SLOVENCI
• VSEM SLOVENCEM GNADO, MIR, MILHOST INU PRAVO
  SPOZNANE BOJE SKUZI JEZUSA CHRISTUSA PROSSIM
• Primo Trubar v uvodu h Katekizmu, leta 1550

17

• Med Trubarjem in narodnim preporodom konec 18.
  stoletja raba pojma Slovenci ni jasno definirana,
  tujci najveckrat uporabljajo sploen pojem
  Slovan, Nemci tudi oznako Windisch, windische
• v ojem smislu so sinonim za Slovence Kranjci,
  za slovenski jezik se obcasno uporablja ime
  kranjski jezik
• ljudje pri sporazumevanju govorijo v narecnem
  jeziku
• Knjini, nadnarecni jezik, se od Trubarjevih
  casov s teavo ohrani preko Dalmatinove Biblije
  in obcasnih izdaj cerkvenih knjig
• v knjini jezik je z izdajanjem knjig
  povzdignjeno tudi prekmursko narecje
• s preporodom se zacnejo prizadevanja za enoten
  knjini jezik

18
Ustolicevanje vojvod ali Slovenci, ucitelji
demokracije

• Ustolicevanje korokih vojvod, je bil poseben
  fevdalni obred, ki je izviral iz starejega
  ustolicevanja karantanskih knezov, in se je
  ohranil do leta 1414. Nastop korokega vojvode je
  bil povezan s posebnim obredom. Zadnji, ki se je
  dal ustoliciti slovenskemu kmetu je bil Ernest
  elezni (1414). Obred je potekal tako da so
  pred ustolicevalca (kmeta-koseza), okrog katerega
  je bilo ljudstvo in sodni prisedniki pripeljali
  vojvodo Ko je kmet na vpraanja, ali je vojvoda
  pravicen sodnik, ali skrbi za deelo, ali je
  svobodnega stanu in ali spotuje krcansko vero
  dobil pritrdilni odgovor, mu je izrocil oblast.
  Vojvoda je dobil fevd e prej, a ele z obredom
  ob knejem kamnu je potrdil plemike pravice in
  so ga pri Gospe Sveti blagoslovili. Nato je lahko
  podelil fevde vazalom z vojvodskega prestola.

19

• Obred simbolne predaje oblasti karantanskemu
  knezu in korokemu vojvodi s strani kmetov naj
  bi neposredno vplival na amerikega dravnika
  Thomasa Jeffersona in na nastanek amerike
  Deklaracije o neodvisnosti, ceprav za to ni
  nobenih zgodovinskih dokazov. Obred je leta 1580
  omenjal francoski pravnik Jean Bodin v prevodu
  Bodinove knjige, ki jo je imel Jefferson, je bila
  ta stran zaznamovana, to pa je pri nekaterih
  piscih (Joseph Felicijan) zadostovalo za
  stalice, da je Jefferson v ustolicevanju videl
  potrdilo za to, da morajo imeti dedne monarhije
  pogodbeno naravo. Med obiskom Billa Clintona
  junija 1999 v Sloveniji sta domnevno povezavo
  kot dejstvo v zdravicah na Brdu omenjala tudi
  oba predsednika Milan Kucan in Bill Clinton.

20
Najstareja znana upodobitev ustolicevanja
korokih vojvod
21
Kneji kamen

• V slovanski kneevini Karantaniji je bil simbol
  kneje oblasti. Na njem so Karantanci in kasneje
  Koroci do leta 1414 ustolicevali svoje kneze in
  vojvode z obredom v slovenskem jeziku. Kneji
  kamen je spodnji del jonskega stebra ostanek iz
  rimskega mesta Virunum. Obrnjen s podstavkom
  navzgor, visok okrog 65 cm. Hranil ga je deelni
  muzej v Celovcu, po nalogo deelnega glavarja
  Haiderja so ga prenesli v koroki deelni
  parlament v Celovcu .

22
Vojvodski prestol

• Vojvodski prestol stoji ob glavni cesti Celovec
  t. Vid ob Glini. Postavljen naj bi bil v 9
  stoletju (mono da ele v 13.stoletju). Kamni, iz
  katerih je sestavljen, izvirajo iz blijega
  anticnega mesta Virunum.

23

• Podoba Koroke, kot neke vrste izgubljenega
  Kosova se je v slovenski zavesti utrdila po prvi
  svetovni vojni, ko so se prebivalci (tudi velik
  del Slovencev) na plebiscitu odlocili za Avstrijo
  in ne za Kraljevino SHS. Mit o Karantaniji in
  izgubljenem slovenskem ozemlju se je ohranil v
  dananji cas. Podpirali so ga tudi najpomembneji
  zgodovinarji

• Gospa Sveta, avtor Marko Pernhart, okrog leta 1860

24
Celjani kot slovenska fevdalna druina, ki ji
je bilo prepreceno, da ustvari nacionalno dravo

• Cêljski grôfje (nemko Grafen von Cilli)
  predstavljajo najbolj znano in najpomembnejo
  plemiko in vladarsko rodbino z maticno posestjo
  na obmocju dananje Slovenije. Celjski grofje so
  bili verjetno askvinskega (avinskega) porekla.
  Ob izumrtju je vodja rodbine nosil kneji naziv.
  Z umorom Ulrika II. Celjskega, 9.novembra 1456 v
  Beogradu, je celjska rodbina izgubila zadnjega
  mokega clana in celjsko posest so po kraji
  vojni na osnovi medsebojne dedne pogodbe
  prevzeli Habsburani. Tri zvezde iz grba celjskih
  so danes na slovenski zastavi in v slovenskem
  grbu.

25
Kmecki upori

• Slovencih kot tlaceni kmetje brez lastnega
  vijega sloja, naj bi trpeli zaradi nacionalne
  pripadnosti (ceprav ta niti v fevdalnih odnosih
  niti pri kolonizaciji nemkih kmetov na
  slovenskem ozemlju ni igrala nobene vloge, saj
  se lastniki niso ozirali na nacionalnost, ni jim
  bilo vano kakne barve je macka, pac pa, da lovi
  mii fevdalci na sedanjem slovenskem ozemlju pa
  so bili v velikem delu prav tako avtohtoni,
  ceprav vecinoma drugega (nemkega, tudi
  italijanskega) rodu. Fevdalne druine so bile v
  velikem delu integrirane v okolje, iveli z njim
  in prispevali k njegovemu razvoju, vsaj deloma
  so govorili tudi lokalno narecje.
• V socialisticnih casih je bila pogosta tudi teza,
  da so bili kmecki upori prva slovenska oblika
  razredno-nacionalnega boja

26
Obmocje kmeckih uporov v slovenskih deelah v
letih 1478-1713
27

• Besede stara prauda in leukhupwoga gmaina so
  bile prvic natisnjene v stari nemki pesmi
  vojakih najemnikov (Dunaj 1515)

28

• Slovenci v 18. stoletju ivijo razdeljeni v tri
  drave
• vecina ivi v Habsburki monarhiji , to je v
  Avstriji (tajerska, Kranjska, Gorika, Trst), ki
  je obenem del ohlapnega Nemkega cesarstva
• manji del ivi na Ogrskem, ki je tudi del
  habsburke monarhije, ni pa del nemkega
  cesarstva in ima svojo upravo in svoje zakone
• Najmanji del Slovencev ivi v beneki republiki
  (Istra, Rezija, Beneka Slovenija)
• Leta 1870 je na vsem slovenskem ozemlju priblino
  1 100 000 ljudi

29
(No Transcript)
30

• Kmecko prebivalstvo skoraj v celoti govori samo
  slovensko (slovenska narecja)
• Nemko govorecih kmetov,ki so jih zaradi
  kolonizacije ali upiranja njihovi gospodje
  preselili na slovenska tla, je malo, vecinoma na
  Kocevskem
• V obalnih mestih so prebivalci Italijani, v
  prekmurskih vecjih naseljih Madari, v drugih
  slovenskih pokrajinah imajo v mestih vecino
  Nemci.
• To so jeziki gospodarskega in kulturnega
  ivljenja in uradov

31

• NARODNI PREROD,
• tudi narodni preporod ali narodno prebujenje,
  zgodnje (zacetno) obdobje modernega narodnega
  gibanja.
• Pojavlja se pri narodih, ki e nimajo "vije
  kulture v lastnem jeziku"
• Narodnoprerodna gibanja so sprva omejena na redke
  izobraence in kulturne ustvarjalce.So pojav
  zadnjih desetletij 18. in prve polovice 19.
  stoletja. Teila so k uveljavitvi ivega,
  "ljudskega jezika" v olah, knjievnosti in
  znanosti, se posvecala raziskovanju ljudske
  govorice, zgodovine in obicajev
• Poskuala so doseci spremembo jezikovno -
  kulturne prakse na svojem narodnem ozemlju s
  knjievnim in kulturnim delom.
• Glede zacetkov slovenskega narodnega preroda so
  se med zgodovinarji uveljavila razlicna mnenja.
  V glavnem danes prevladuje mnenje, da se zacenja
  z Markom Pohlinom in njegovo Kraynsko grammatiko
  (1768) ter nadaljuje s kroki menihov,
  janzenistov in laicnih izobraencev pod vplivom
  razsvetljenstva. Prvi pomembneji vrh je doseglo
  s Zoisovim krogom in Antonom Tomaem Linhartom
  (knjigo Poskus zgodovine Kranjske in drugih
  junih Slovanov v Avstriji

32
Ime Slovenija se uveljavi ele v predmarcni dobi,
k cemur pripomore preporodno gibanje

• Pesem Slovenija, ki jo je leta 1844 v Novicah ob
  oriliki cesarjevega obiska v Ljubljani objavil
  pesnik Jovan Koseski (Janez vesel) pesem velja
  za prvo tiskano omembo Slovenije

33
(No Transcript)
34
ILIRSKE PROVINCE (tudi Ilirija)

• Skupina deel s preteno slovenskim in hrvakim,
  pa tudi srbskim, italijanskim in nemkim
  prebivalstvom, ki jih je oktobra 1809 ustanovil
  Napoleon

35

• Zedinjena Slovenija in mit o slovenskem narodnem
  vzponu

36
Matija Majar-Ziljski, Slava Bogu na viavah,
1848.
37
Besedilo programa Zedinjene Slovenije, kakor ga
je sestavilo drutvo Slovenija. Dunaj, 20. april
1848.
38
Peter Kozler, Zemljovid slovenske deele in
pokrajin, 1853.
39

• Mit o nepretrganem narodnem vzponu izhaja iz
  prepricanja, da so Slovenci vedno eleli svojo
  dravo, kar da so najprej zapisali v Program
  Zedinjene Slovenije leta 1848, nato pa v raznih
  zgodovinskih situacijah skuali uresniciti,
  posrecilo pa se jim je ele leta 1991. V resnici
  so za programom stali redki intelektualci,
  zahteval pa ni samostojne drave ampak zdruitev
  Slovencev v samoupravno enoto z lastnim dravnim
  zborom. Prav tako trialisticni program s preloma
  stoletja ni zahteval samostojne slovenske drave
  (kot so to, npr. terjali Cehi), ampak delitev
  monarhije na tri dele, po katerem bi poleg
  ogrskega in avstrijskega obstajal e
  junoslovanski. Izraz slovenske dravnosti (celo
  z elementi mednarodnega priznanja) naj bi bila
  prehodna enomesecna Drava Slovencev, Hrvatov in
  Srbov leta 1918 s sedeem v Zagrebu, v kateri so
  Slovenci imeli svojo vlado, niso pa zmogli
  ustanoviti parlamenta. Med obema vojnama
  politicni programi niso segali cez avtonomisticne
  zahteve, med drugo svetovno vojno je bila
  Zedinjena Slovenija (v federativni Jugoslaviji)
  programsko vodilo tako partizanske kot
  protipartizanske strani, efektivno se je zanjo
  borila le partizanska (in dosegla spremembo
  zahodne meje), res pa tudi pri emigrantskih
  politikih beleimo diplomatske poskuse za njeno
  uresnicitev. Tudi programi v socialisticni
  Jugoslaviji do druge polovice osemdesetih let
  niso segali cez federativni oziroma
  konfederativni status, Jugoslavija pa se je zdela
  varno pribealice pred najhujimi nacionalnimi
  sovraniki Nemci in Italijani.

40
Taborsko gibanje na Slovenskem, 1868-1871.
41
Vabilo na tabor v Vimarjih pri Ljubljani.
42
Avstro-Ogrska, okoli 1900.
43
Jezikovno vpraanje 2

• Jezik v olah je bil pogosto predmet ostrih
  politicnih polemik, leta 1895 je zaradi uvedbe
  slovenskih vzporednic v Celju padla celo zvezna
  vlada.
• O ucnem jeziku v gimnazijah so odlocali v
  ministrstvu za olstvo oziroma vladi na Dunaju.
  Ceprav so na splono nemke gimnazije v
  avstrijskem delu cesarstva v primerjavi z
  drugimi jeziki izgubljale, pa se to na Slovenskem
  ni poznalo. Povsem slovenska gimnazija je bila
  leta 1905 ustanovljena kofijska gimnazija v
  entvidu pri Ljubljani leta 1913, pa je bila
  dravna gimnazija v Gorici razdeljena na tri
  samostojne dele (italijanskega, nemkega in
  slovenskega). Druge so bile nemko-slovenske
  (tiri na Kranjskem, in tri na tajerskem) ali
  zgolj nemke, na Trakem in v Istri pa nemke
  ali italijanske.
• Tudi realke so bile z izjemo idrijske (ta je prva
  od srednjih ol imela pouk v slovenskem jeziku),
  vse nemke.
• Slovensko je bilo e ensko in moko uciteljice
  v Gorici ter nekaj mecanskih ol in licejev.
• Zelo podobno kot v olah je bilo tudi z uporabo
  jezika v uradih.

44
Cesar Franc Joef leta 1916

• Zadnja leta donavske monarhije so bila mocno
  zaznamovana z imenom cesarja Franca Joefa.
  Mnogim je bil sinonim za dobre stare case.
  Uniforma, ki jo je nosil, je zbujala obcutek
  varnosti, parade cesarsko-kraljeve vojske in
  koncerti Straussovih valckov so dajali vtis
  brezskrbnosti, izobraeno in pedantno uradnitvo
  pa vtis urejenosti. V resnici so Avstro-Ogrsko
  razjedali nacionalni problemi, gospodarstvo je
  bilo ibkeje od gospodarstva evropskih tekmic,
  zaradi nepopustljivosti do Srbije in irjenja
  ozemlja na Balkan se je vedno bolj zapletala v
  konflikte. Nemki nacionalisticni krogi so jo
  tesno navezovali na Nemcijo in silili v vojno.
  Kult Franca Joefa je v zacetku vojne dosegel
  vrhunec skupaj z Bogom in domovino je bil
  nosilni steber avstrijske propagande

45
Politika po letu 1917 Od trializma do Drave
Slovencev, Hrvatov in Srbov

• Ankeksija Bosne in Hercegovine (1908) odlocilno
  vpliva na nastanek trialisticne ideje
• Balkanske vojne okrepijo simpatije za
  junoslovanske narode

46
Ivan Cankar, Slovenci in Jugoslovani. Predavanje,
12. april 1913

• Kakno jugoslovansko vpraanje v kulturnem ali
  celo jezikovnem smislu sploh ne eksistira. Morda
  je kdaj eksistiralo, toda reeno je bilo takrat,
  ko se je jugoslovansko pleme razcepilo v cetvero
  narodov s cetvernim cisto samostojnim kulturnim
  ivljenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj
  bratranci po kulturi, ki je sad vecstoletne
  separatne vzgoje, pa smo si veliko bolj tuji,
  nego je tuj na gorenjski kmet tirolskemu ali pa
  goriki vinicar furlanskemu Ce mislijo ti
  tirje narodi, da so si sorodni, in da bi laje
  in bolje iveli, ce bi bili zdrueni, naj se
  zgodi po njih elji, naj si v bojem imenu zgrade
  zvezno republiko jugoslovansko Ta najnaravneja
  reitev jugoslovanskega vpraanja se nam vsem zdi
  doslej e utopija in je morda. res. Ovire so tako
  silne in mnogotevilne, da se nam zde popolnoma
  nepremagljive. Utopije pa imajo e od nekdaj to
  cudno lastnost, da se ponavadi uresnicijo

Ivan Cankar, Slovenci in Jugoslovani.
Predavanje, 12. april 1913
47
Od Jugoslavije v Avstro-Ogrski do zdruitve s
Kraljevino Srbijo, od enega vladarja k drugemu,
od Habsburke dinastije k dinastiji
Karadordjevicev
48
(No Transcript)
49
Konec Avstrije na propagandnem letaku
inironicna osmrtnica Avstro-Ogrski, ki so jo
na koncu upali napisati tudi Slovenci, ceprav na
razpad drave niso kaj dosti vplivali i
(objavljena je bila v satiricnem listu Kurent)

50
Avstroogrska kot jeca narodov, Jugoslavija kot
nova srecna domovina
51
(No Transcript)
52

• Nova identiteta
• Slovenci ali Jugoslovani?

53
(No Transcript)
54
(No Transcript)
55
Mit in resnicnost komunizmain narodnoosvobodilne
vojne
56
Petrolova bencinska crpalka v zacetku
estdesetih let
57
(No Transcript)
58
(No Transcript)
59

• Med konstrukti o socializmu (komunizmu) in
  njegovih posledicah je pogosta tudi teza o
  gospodarskem zaostajanju, ki da ga je povzrocil.
  Ce merimo ekonomske procese na dalji rok, se
  pokae, da so na slovenskem ozemlju sicer bili
  zgodnji zacetki industrializacije kmalu za
  najbolj razvitimi v zacetku 19. stoletja, potem
  pa se petdeset let skoraj ni premaknilo. Juna
  eleznica ni prinesla preskoka v vijo
  kvalitativno fazo, unicila pa je stare obrti.
  Drave, ki so se industrializirale pred prvo
  svetovno vojno, so e danes v ospredju, slovensko
  ozemlje pa je za priblino dve desetletji
  zaostajalo celo za pocasno Avstro-Ogrsko. Le
  priblino cetrtina industrijskih obratov je
  nastala v casu Avstro-Ogrske, v kraljevini -
  tedaj eni najrevnejih evropskih drav! - se je
  (ob mocnem protekcionizmu, npr. in tudi do 50
  carinah) to podvojilo, drugo polovico je s
  pospeeno industrializacijo, ki je viek dosegla
  v sedemdesetih letih, prispeval socializem. e
  leta 1918 so slovenski politiki tudi hoteli
  vzpostaviti nacionalno gospodarstvo, do konca je
  to izpeljala socialisticna garnitura s konceptom
  dravne (drubene), torej nepodjetnike
  ekonomije. Kavcicev koncept prehoda v
  postindustrijsko drubo, zastavljen v pravem
  casu, konec estdesetih let, se ni uresnicil.
  Industrijski boom, ki se je napajal iz lastne
  akumulacije, se je izcrpal in Jugoslavija ga je
  nadomestila z zadolevanjem in od tu naprej gre
  navzdol in kae na upravicen (tudi ekonomski
  razlog) za odhod iz Jugoslavije. V zadnjih 150
  letih Slovenija ohranja korak s sredozemskimi
  dravami (izjema je Italija, ki je ujela
  modernizacijski val na zacetku 20. stoletja,)
  prehitela je vzhodnoevropske (primerjaj npr.
  poloaj Ceke in Slovenije v A-O!). Do srede
  sedemdesetih let 20. stoletja je Slovenija
  zmanjevala zgodovinsko razliko z Avstrijo, potem
  se je razlika vrnila tja, kjer je bila v drugi
  polovici 19. stoletja. Danes naj bi bila
  Slovenija nekje na 60-70 avstrijskega BDP
  (Avstrija je imenitno izkoristila tranzicijo v
  vzhodnoevropskih dravah). Z narodnogospodarskega
  vidika izvirni greh torej ni (le) v socializmu,
  ki je na specificen nacin izvedel nujno
  industrijsko modernizacijo, potem pa zaspal,
  ampak je mnogo stareji, zamujene prilonosti pa
  dve ali tri v razlicnih obdobjih in sistemih.

60
Razpadanje Jugoslavije

• Ekonomska kriza
• Politicna kriza
• Kriza mednacionalnih odnosov in naracanje
  nacionalizmov

61
Delo, 29. september 1986
62
Delo, 29. september 1988
63
Delo, 20. februar 1989
64
Delo, 25. maj 1989
65
Prehodno obdobje samostojnosti
Obdobje samostojnosti 1991-2004
66
Mat Kurja, prva internetna povezava v
Sloveniji, je zacela odpirati Slovencem pogled
v globalizirani svet
67
(No Transcript)
68
Marko Kocevar Slovenija kot center sveta
69
Slovenec- katolican, Slovenci Marijin narod

• Mit o Slovencu-katolicanu je povezan s kulturnim
  bojem, ki se je zacel na prelomu stoletja.
  Jedrnato ga je izrazil v devetdesetih letih 19.
  stoletja najprej Anton Mahnic s stalicem, da
  sta si v duhu blija nemki in slovenski
  liberalec kot verni in liberalni Slovenec, nato
  pa e leta 1912 Ale Uenicnik z
  besedamiKrcanska vera, ki jo imamo Slovenci je
  katolika, torej za vse narode, vendar je kot
  tisocletna kulturna dedicina z vsem naim
  miljenjem in ivljenjem tako tesno spojena, da
  nam je Slovenec-brezverec docela tuj in mu v
  nicemer vec ne moremo zaupati.

70
1998
1995
71
Nastajajoci mit svetilnicarstvo

• Ne elimo biti nic manj kot ena najuspenejih
  drav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja.
• (Govor predsednika vlade Janeza Jane na osrednji
  dravni slovesnosti ob dnevu dravnosti, 24.
  junij 2006)
• Pred enim letom sem na tem istem zgodovinskem
  mestu dejal, da si lahko danes bolj kot kadarkoli
  zastavimo velike cilje za prihodnost. Da ne
  elimo biti nic manj kot ena najuspenejih drav
  na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja. Kje smo
  po enem letu? V tem enem letu se je Slovenija
  zelo hitro razvijalaRazvojno delo ne bo nikoli
  koncano. Letos bomo spet za nekaj tock zmanjali
  na zaostanek za najbolj razvitimi v Evropski
  uniji
• (Govor predsednika vlade Janeza Jane na osrednji
  dravni slovesnosti ob dnevu dravnosti, 24.
  junij 2007)