Matja

1

DANIEL DENNETT IN RACUNSKI OBRAT

• Matjaž Gams
• Jozef Stefan Institute,
• Ljubljana University
• Slovenia

2
Zakaj Dennett?

• 2003 nagrada ameriškega filozofskega združenja
• Specialna številka
• Eden najbolj zanimivih svetovnih avtorjev
  kognitivec, racunalniško usmerjen, multiple
  drafts
• Intelektualno zelo prodoren

 
3
Specialna številka
 
4
RACUNSKI OBRAT Osnovna orodja filozofije in
kognitivnih znanosti so na podrocjih
racunalništva in informatike umetna inteligenca,
umetno življenje, strojno ucenje, racunalniška
zavest, robotika.
JEZIKOVNI OBRAT Struktura, pomena jezika
5
Jezik

• Šibkejši kot misel sama (racunski obrat) -
  mislimo v slikah, stavkih, cem mocnejšem
  (podobno in drugace kot Penrose)
• Jezik je med najpomembnejšimi mehanizmi
  cloveškega razvoja, to je prvo orodje, s katerim
  manipuliramo s koncepti drug z drugim
• Jezik razlikuje cloveka od živali

6
Gradualizem

• Clovek se je pocasi razvijal od živali, s
  predniki smo si fizicno zelo podobni, umsko nam
  je uspel ogromen preskok naprej. Umske lastnosti
  imamo sicer nekatere podobne živalim, na veliko
  umskih podrocjih pa smo naredilo ogromen preskok
  naprej
• Do sedanjega stanja pa nas je pripeljala
  evolucija, pac od preprostih verzij cloveka
  naprej
• Ima severni medved koncept snega?

 
7
Umetna inteligenca

• Umetna inteligenca je bila za Dennetta vedno le
  filozofija, narejena z racunalniki. Programi so
  le umski eksperimenti, edino orodje za testiranje
  in preverjanje filozofskih idej.
• Narejen je bil velik razvoj na prej na podrocjih
  racunalništva in sovpadajocih vej, tudi
  filozofije (racunski obrat).
• Ni problem nobeno posamezno podrocje. Problem je
  v integraciji - imamo kolesa, imamo okna in
  vrata, imamo aluminij, rabi bi izgradili avion,
  vendar ne znamo integrirati celotnega sistema.

8
Princip mnogoterega znanja
V naši glavi je vec ljudi (Minsky) Skupine
nevronov in miselni modeli med seboj se
dogovarjajo in tekmujejo po vzoru evolucije
(Edelman) Interakcija je kljucnega pomena
(Wegner) Vecino enostavnih modelov znamo
simulirati z racunalniki, integrirati pa ne znamo
(kot pravi Dennett) Ni pa poudarek na
paralelnosti (kot pravi Dennett), kljucnega
pomena je interakcija drug drugemu spreminjamo
možgane oz. racunalnika drug drugemu spreminjata
programe
9
Mocna inteligenca?

• Dennett ji je blizu, ceprav jo zanika. Vendar je
  zanj inteligenca, zavest samo lastnost, ki se
  je pocasi razvijala preko cedalje bolj razvitih
  ljudi.
• Consciousness explained Chalmersovi zombiji
• Dreyfuss se po njegovem moti, ker meša težko z
  nemogoce

 
10
Kritika verovanja
Najbolje prodajana Breaking the spell Precej
ostra kritika verovanja vera vcasih koristna,
danes zastarela s prevec stranskimi škodljivimi
ucinki Kako se v naši glavi pojavi glas duha ali
vidimo angela ali sorodnika? Zakaj telefon
pozvoni takrat, ko mislimo, da nas bo tisti
clovek poklical? Odgovor v glavah imamo modele
npr. sorodnikov ali pomembnih ljudi, tj. dolocene
skupine nevronov, ki so podobni racunalniškemu
modelu cloveka. Tak model delno živi svoje
življenje, kot npr. programi v Matrici in vcasih
reagira tudi, ko je ta oseba preminila, vcasih pa
reagira na iste impulze kot dejanski clovek
(telefon)
11
Conclusion
Dennett in Chalmers sta med najbolj zanimivimi
kognitivimi misleci Delno imamo skupne misli,
delno se locujemo Dennettov prispevek je izjemen,
malce skepticno le glede prevelikega optimizma v
racunalnike