Title: Konkurencnost Makro koncepti in strategije
1KonkurencnostMakro koncepti in strategije
- 1 Predavanje
- Jože P. Damijan
- Analiza mednarodne konkurencnosti
2Struktura
- Koncept konkurencnosti
- Strategije za povecanje konkurencnosti
- Lizbonska strategija (LS)
- Strategija razvoja Slovenije
- Okvir reform
- Uresnicevanje reform
3Literatura
- Commission of the European Communities, 2005,
Working together for growth and jobs A new
start for the Lisbon Strategy,
http//ec.europa.eu/growthandjobs/pdf/COM2005_024_
en.pdf - Dunning John H, 1995, Think Again Professor
Krugman Competitiveness Does Matter, The
International Executive , Vol. 37, No. 4, pp.
315-324. - Krugman, Paul, 1994, Competitiveness A
Dangerous Obsession, Foreign Affairs,
March-April, pp. 28-44. - OECD Science, Technology and Industry Scoreboard
2005 - Towards a knowledge-based economy,
http//titania.sourceoecd.org/vl3629344/cl20/nw
1/rpsv/scoreboard/index.htm - Porter, Michael, 1990, The Competitive Advantage
of Nations, New York, Free Press. - Salvatore Dominick, 2001, The Globalization of
the Economy and the International Competitiveness
of Nations, http//www.fondazionefalcone.it/a_att
ivita/c_AT3.htm - Sapir Andre et al, 2003, An Agenda for a Growing
Europe Making the EU Economic System Deliver,
http//www.lex.unict.it/eurolabor/documentazione/a
ltridoc/agenda.pdf - The World Competitiveness Yearbook 2008,
Institute for Management Development, Lousanne,
http//www.imd.ch/research/publications/wcy/index.
cfm - The Global Competitiveness Report 2008-2009,
http//www.weforum.org/documents/gcr0809/index.htm
l - Vlada RS, 2005, Slovenija jutri Strategija
razvoja Slovenije, http//www.slovenijajutri.gov.
si/index.php?15 - Delo Vlade RS, December 2004 November 2007,
Povzetek rezultatov dela Vlade RS v sklopu
obrazložitve zahteve za odlocanje o zaupnici
Vladi RS 19.11.2007)
4Globalizacija in konkurencnost držav
- Konkurencnost vs. Primerjalne prednosti
- Je konkurencnost sploh lahko makro koncept?
- Je država lahko nekonkurencna?
- Ali lahko nekonkurencne države propadejo tako
kot podjetja? - (diskusija Krugman vs. Dunning)
5Je konkurencnost držav pomembna?
- Krugman (1994)
- Mednarodna konkurencnost je irelevanten koncept,
države ne tekmujejo ena z drugo kot podjetja.
Življenjski standard je odvisen od rasti
produktivnosti in ne od konkurencnosti države. Ce
država ni konkurencna v eni panogi, se pac
specializira v drugi in uživa vse koristi od
mednarodne trgovine. - Dunning (1995)
- Ce domaca podjetja ne inovirajo in povecujejo
produktivnost pocasneje kot tuja, se njihova
konkurencnost zmanjšuje, država kot celota je
prisiljena v specializacijo v tehnološko manj
zahtevnih proizvodih, kar vpliva na njeno
pocasnejšo gosp. rast v prihodnosti. Ni
nepomembno, v katerih proizvodih se specializira
država.
6Koncept konkurencnosti
- Porter (1990)
- Konkurencnost je definirana kot the ability of
a country or company to generate more wealth for
its people than its competitors in world markets - Problemi z merjenjem konkurencnosti
- Primerjave držav razlicne velikosti in na
razlicnih razvojnih stopnjah so lahko
problematicne, ker so države zaradi razlicne
gospodarske strukture soocene z razlicnimi izzivi
konkurencnosti - Ni korelacije med ravnijo razvitosti (BDPpc) in
uvrstitvijo po indeksu konkurencnosti (kaj pa med
gospodarsko rastjo in konkurencnostjo?)
7Koncept konkurencnosti po WEF (GCR)
- At the World Economic Forum national
competitiveness is understood as the set of
factors, policies and institutions that determine
the level of productivity of a country. - Raising productivitymeaning making better use of
available factors and resourcesis the driving
force behind the rates of return on investment
which, in turn, determine the aggregate growth
rates of an economy. - Thus, a more competitive economy will be one
which will likely grow faster in a medium to
long-term perspective.
8GCR temelji konkurencnosti
9Lizbonska strategija (LS)struktura
- Cilji
- Razlogi za LS
- Uresnicevanje LS
- Revidirana LS
- Predlogi za izboljšano ucinkovitost LS (Sapirjevo
porocilo)
101. Cilji LS (1)
- Marec 2000, Lizbona, Evropski svet sprejme t.i.
Lizbonsko strategijo s cilji, da EU do leta 2010
postane - the most competitive and dynamic knowledge
based economy in the world, capable of
sustainable economic growth with more and better
jobs and greater social cohesion. - Glavno geslo
- growth, stability and cohesion
11Cilji LS (2)8 kategorij
- Ustvariti informacijsko družbo za vse
- Razviti EU na podrocju inovacij in RR
- Liberalizacija
- Dokoncanje Skupnega trga
- Državna pomoc in politika konkurence
- Razviti infrastrukturne panoge
- Telekomunikacije
- Javne službe in transport
- Ustvariti ucinkovit in integriran financni sistem
- Izboljšati poslovno okolje
- za start-upe (nova podjetja)
- podjetniška regulativa
- Izboljšati družbeno vkljucenost
- Vrnitev posameznikov med delovno silo
- Izboljšanje znanj in vešcin
- Izboljšanje socialne zašcite
- Spodbuditi vzdržen razvoj
122. Razlogi za LS (1)
- Zaostajanje za ZDA v razvitosti
132. Razlogi za LS (2)
- Zaostajanje za ZDA v opravljenih delovnih urah
142. Razlogi za LS (3)
- Zaostajanje za ZDA v stopnji zaposlenosti
152. Razlogi za LS (4)
- Razlogi za zaostajanje za ZDA v rasti BDP
162. Razlogi za LS (5)
- Zaostajanje za ZDA v izobrazbeni strukturi
172. Razlogi za LS (6)
- Zaostajanje za ZDA v izdatkih za izobraževanje
182. Razlogi za LS (7)
- Zaostajanje za ZDA v zaposlovanju podjetij
192. Razlogi za LS (8)
- Visoki skupni stroški dela v EU
203. Uresnicevanje LS (1)
- Medtem ko je bilo uresnicevanje oblikovanja
Skupnega trga EU skozi harmonizacijo acquis
communautaire centralizirano prek direktiv
Evropske komisije (EK), pa je uresnicevanje LS v
pristojnosti vsake posamicne clanice EU. - EK je vzpostavila sistem indikatorjev za merjenje
uresnicevanja ciljev LS
213. Uresnicevanje LS (2)
223. Uresnicevanje LS (3)
233. Uresnicevanje LS (4)
243. Uresnicevanje LS (5)
254. Revidirana LS (1)
- Maja 2005 je Evropski svet na podlagi t.i.
Kokovega porocila (november 2004) sprejel
revidirano LS, pod geslom Working together for
growth and jobs A new start for the Lisbon
Strategy, - Building a European partnership for growth and
employment - Z geslom rast in delovna mesta želi EK z
zmanjšanjem števila ciljev in merljivih
indikatorjev pospešiti uresnicevanje LS v
posameznih clanicah,
264. Revidirana LS (2)3 cilji
274. Revidirana LS (3)Boljše menedžiranje LS
- EK pripravila t.i. Lizbonski akcijski program
- Clanice naj imenujejo svojega Mr ali Ms Lizbona
- Bolj preprosto porocanje - Uresnicevanje LS bo EK
preverjala dvakrat letno prek pomladanskega
porocila in jesenskega srecanja voditeljev EU
285. Predlogi za izboljšanje LSAn Agenda for a
Growing Europe, Sapir Report, 2003
- 6 priporocil za izboljšanje konkurencnosti EU
- Bolj dinamicen Enotni trg (vecja integracija na
podrocju storitev in javnih služb, boljša
regulacija trgov in vecja liberalizacija
migracij, razvoj trga rizicnega kapitala), - Povecanje investicij v znanje (inovacije kot
kljuc rasti, povecanje EU sredstev za RR), - Izboljšanje makroekonomskih politik (EMU, Growth
and stability pact), - Preoblikovanje politike konvergence in
prestrukturiranja - Povecanje ucinkovitosti (vec decentralizacije ob
boljši koordinaciji, kvalificirano vecinsko
glasovanje pri ekonomskih vprašanjih), - Preoblikovanje EU proracuna hkrati z nacionalnimi
proracuni, da bi bolje odražali in spodbujali
doseganje ciljev LS.
295. Predlogi za izboljšanje LS 2. Pomen znanja in
inovacij (1)
305. Predlogi za izboljšanje LS 2. Pomen znanja in
inovacij (2)
315. Predlogi za izboljšanje LS 2. Pomen znanja in
inovacij (3)
325. Predlogi za izboljšanje LS2. Okolje za
inovacije
- Glavni pogoji za spodbudno inovacijsko okolje
- Dobra zašcita intelektualnih pravic,
- Visoka produktivnost RR dejavnosti, ki sama po
sebi zahteva dobro izobrazbo in subvencije za
RR, - Nizke obrestne mere zaradi forward-looking narave
RR investicij, kar klice po stabilnem
makroekonomskem okolju, - Konkurenca na trgu, nizki vstopni stroški in
odprt trg, kar stimulira inovacije pri domacih
podjetjih, - Dober dostop do rizicnega kapitala pri start-up
podjetjih, - Fleksibilen trg dela, ki omogoca, da inovativna
podjetja hitro najdejo delovno silo z ustreznimi
znanji.
335. Predlogi za izboljšanje LS 2. Izdatki za RD
345. Predlogi za izboljšanje LS 2. Growth
accounting
355. Predlogi za izboljšanje LS5. Preoblikovanje
proracuna EU (1)
- Prestrukturiranje proracuna (stran od SKP) za
namen spodbujanja rasti in solidarnosti
ustanovitev treh skladov - Sklad za rast (s postavkami za RR in inovacije,
izobraževanje in infrastrukturo), - Sklad za konvergenco - za spodbujanje razvojnega
dohitevanja manj razvitih držav (s postavkama za
ustvarjanje institucij ter za cloveški in fizicni
kapital), - Sklad za prestrukturiranje za spodbujanje
realokacije proizvodnih dejavnikov kot posledice
globlje integracije (s postavkama za pomoc
kmetijstvu ter za pomoc posameznikom, ki so
izgubili službo)
365. Predlogi za izboljšanje LS5. Preoblikovanje
proracuna EU (2)
372. delStrategija razvoja Slovenije, reforme in
konkurencnost
38Vsebina
- Zakaj reforme?
- Lizbonska strategija vs. Strategija razvoja
Slovenije - Predlog reform v Sloveniji
- Kvantitativna in kvalitativna ocena sprejetih
reformnih ukrepov po enoletnem obdobju - Dosežki vlade v obdobju 2004-2007
- Zakaj nismo s tem zadovoljni?
- Razvojni premisleki za novo vlado
39Zakaj reforme?
- Cilj države dosegati visoko konkurencnost
blaginjo svojih državljanov - Konkurencnost
- Sposobnost države, da dosega relativno vecje
bogastvo kot njeni konkurenti na svetovnih trgih.
Konkurencnost se ne more opisovati zgolj z višino
BDP temvec se mora država izkazati tudi v
politicnih, socioloških, kulturnih in drugih
dimenzijah (Garelli, 2005) - Uvrstitev Slovenije na svetovno lestvico
konkurencnosti med 55 državami (IMD)
Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Uvrstitev 34 38 43 39 40 32
40Elementi nekonkurencnosti
- Razvojna neambicioznost menedžerjev?
- Incestuozna vloga države v gospodarstvu
- Majhna vlaganja v RR
- Nizka ucinkovitost vlaganj v RR
- Inherentna nizka inovativnost podjetij
- Katastrofalni davcni sistem
- Zbirokratiziranost poslovnega okolja
- Neambicioznost politike
41Izvoz proizvodov visoke tehnologije(2001)
42Nizka vlaganja v RR (2002)
43Nizka ucinkovitost vlaganj v RR (1995-2001)
44Nizka inovativnost slovenskih podjetij (2002)
45Vrednote
- Prilagodljivost
- Samozavest
- Drznost
- Ustvarjalnost
- Odgovornost
- Solidarnost
46So reforme v nasprotju z vrednotami?1.
Prilagodljivost in zaposlenost
- Stopnja zaposlenosti (15-64 let v )
- Indeks togosti trga delovne sile (EU 25 45)
472. Ustvarjalnost in inovativnost (1)
- Delež inovativnih podjetij v EU-15 (1998-2000 v
)
482. Ustvarjalnost in inovativnost (2)
Delež inovativnih podjetij v EU-15 (1998-2000 v
)
49So reforme v nasprotju z vrednotami? 3.
Inovativnost in produktivnost
50 VIŠJA DRUŽBENA BLAGINJA
Motivacija
CILJ
Rast realnih dohodkov
Gospodarska rast 6-7 Vecja konkurencnost
MEHANIZMI
Ucinkovita in cenejša država (institucije
prestrukturiranje javnih financ JZP crpanje
EU sredstev nacionalni projekti)
Spodbude za produktivnost, ekonomsko uporabo
znanja in zaposlovanje (davki tehnološke
subvencije)
Svobodna gospodarska pobuda (privatizacija
podjetništvo liberalizacija)
Možnost za aktivnost (trg dela)
Motivacija za aktivnost (transferi)
51Lizbonska strategija vs. Strategija razvoja
Slovenije
- Lizbonska strategija
- 4. stebri
- RR za povecanje potenciala EU gospodarstva
- Razvoj konkurencnega EU gospodarstva
- Prilagajanje socialnega modela sodobnemu
konkurencnemu gospodarstvu - Energetika in klimatske spremembe
- Implementacija Nacionalni programi reform za
izvajanje Lizbonske strategije
- SRS
- 5 prioritet
- Konkurencno gospodarstvo in hitrejša gospodarska
rast - Uporaba znanja za gospodarski razvoj in
kakovostna delovna mesta - Ucinkovita in cenejša država
- Moderna socialna država in vecja zaposlenost
- Doseganje trajnostnega razvoja
- Implementacija Okvir reform za povecanje
blaginje v Sloveniji
52Predlog reform v Sloveniji
- Okvir reform zajema 67 ukrepov po petih
prioritetah SRS. - Konkurencnost in gospodarska rast
- Zmanjšanje javnofinancnih odhodkov
- Reforma davcnega sistema
- Ukrepi za povecanje konkurencnosti
- Privatizacija
- Uporaba znanja za gospodarski razvoj in
kakovostna delovna mesta - Reforma izobraževanja
- Ucinkovita in cenejša država
- Sodobna socialna država in vecja zaposlenost
- Prilagodljivejši trg dela in vecja zaposlenost
- Pravicnejši sistem socialnih transferjev
- Sprememba pokojninskega sistema
- Bolj kakovostno in ucinkovito zdravstvo
53Ocena stanja eno leto in pol po sprejetju
predloga reform
- Kvantitativna ocena predvidenih reformnih
ukrepov, julij 2007
Å t. predvidenih zakonskih aktov vlade Å t. sprejetih zakonskih aktov vlade
Skupaj v letu 2006 105 67
Skupaj v prvem polletju 2007 16 10
Skupaj 121 77
Realizacija v odstotkih 64
54DOSEŽKI VLADE dec 2004 nov 2007
- VirDELO VLADE RSDECEMBER 2004 NOVEMBER
2007Povzetek rezultatov dela Vlade RSv sklopu
obrazložitve zahteve za odlocanje o zaupnici
Vladi RS19.11.2007)
55DOSEŽKI VLADE
- Pospešena gospodarska aktivnost in višja
zaposlenost ter rekordno nizka brezposelnost. - Povabilo v OECD.
- Prevzem evra 1.1.2007 kot prva nova država
clanica EU. - Predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008, vstop
v Schengen. - Izvajanje ukrepov v okviru gospodarskih in
socialnih reform. - Podpis socialnega sporazuma, parafirana
kolektivna pogodba za javni sektor, dogovor s
sindikati glede sprememb delovne zakonodaje. - Uskladitev pokojnin z rastjo plac.
- Davcno podrocje urejeno na moderen, mednarodno
primerljiv in socialno vzdržen nacin. - Razbremenitev gospodarstva in povecanje njegove
konkurencnosti na domacem in tujih trgih. - Razvojno naravnan in varcen proracun.
- Priprava strategije in ekonomskih politik, ki
bodo na socialno sprejemljiv nacin zagotovile
dolgorocno vzdržnost javnih financ. - Odpravljanje administrativnih ovir.
- Spodbujanje tujih investicij.
- Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih.
- Prilagoditev vpisnih razmerij, ki sledijo
potrebam gospodarstva. - Povecanje vlaganj v infrastrukturo.
- Priprava paketa pokrajinske zakonodaje.
- Vladni obiski regij.
- Hiter in dober odziv na neurje, ki je prizadelo
Slovenijo septembra 2007.
56Kazalci (1)
- Rodnost V letu 2006 se je rodilo 18.932 otrok
najvec v zadnjem desetletju. - Revšcina Pod pragom tveganja revšcine živi 12,1
ljudi, povprecje za EU25 je 16. Med državami EMU
je samo Nizozemska bolje uvršcena. - V letu 2007 se je do septembra število
prejemnikov denarne socialne pomoci zmanjšalo za
16,49, z 52.463 prejemnikov na 43.811
(zmanjšanje za 8.652 oseb). Septembra 2004 je
bilo 57.225 prejemnikov denarne socialne pomoci. - Brezposelnost Obcutno znižanje brezposelnosti,
ki je v povprecju v letošnjih desetih mesecih za
17,6 nižja kot v primerljivem obdobju lanskega
leta. Ob koncu oktobra 2007 je bilo na Zavodu
prijavljenih le 69.500 brezposelnih oseb, ob
koncu oktobra 2006 je bilo prijavljenih 81.302
brezposelnih, oktobra 2004 pa 92.538. - Po metodologiji ILO v drugem cetrtletju 2007
beležimo 4,6 brezposelnost, kar je ena najnižjih
stopenj brezposelnosti v EU. - Zaposlovanje invalidov V prvih devetih mesecih
letošnjega leta se je zaposlilo 1408 brezposelnih
invalidov, kar je bistveno vec, kot se jih je
zaposlilo pred uveljavitvijo kvotnega sistema. - Zaposlovanje mladih Delež brezposelnih mladih do
26 let se je bistveno znižal v letu 2004 je bil
26 , oktobra 2007 pa 17, kar je tudi posledica
ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
57Kazalci (2)
- Gospodarska rast Potem ko je bila gospodarska
rast v letu 2005 Å¡e 4,1 smo v letu 2006
zabeležili 5,7. (višja v okviru EMU le Irska in
Luksemburg). V 2007 6 - BDP Po napovedih Eurostata bomo v letu 2007
dosegli 91 BDP Evropske unije oziroma 22.300
na prebivalca, merjenih po kupni moci leta 2004
je BDP znašal 18.300 , merjenih po kupni moci. - Izvoz V prvih osmih mesecih letos se je izvoz
blaga in storitev v primerjavi z istim obdobjem
lani nominalno povecal za 18,4. - Place V letu 2006 so bruto place nominalno
porasle za 4,8 in realno za 2,2. V letu 2007
predvideno povišanje bruto plac nominalno za 5,9
in realno 2,4. - Pokojnine Povecujejo se skladno z rastjo plac.
Povprecne pokojnine so se v letu 2006 povecale za
4,7 . V februarju leta 2007 so se pokojnine
povišale za 3,8 , v novembru 2007 pa so se
pokojnine povišale za dodatna 2, kar pomeni, da
se bodo pokojnine v letu 2007 povišale za
približno 5,9 nominalno oziroma 2,4 realno in s
tem skladno z rastjo plac - Crpanje EU sredstev Med EU27 smo pri crpanju
sredstev iz Evropskega sklada za regionalni
razvoj, ki je glede na financni obseg najvecji
med skladi, na tretjem mestu (za Irsko in
Å vedsko).
58Dosežki FINANCE
- Odhodke širšega sektorja države (ESA 95) v 2004
2008 znižali za vec kot 3 BDP. V letu 2006 so
samo tri države EMU imele nižji delež odhodkov v
BDP kot Slovenija. - Dolg širšega sektorja države (ESA 95) je v letu
2006 znašal 27,8 BDP. Nižji javni dolg sta od
Slovenije imeli samo Luksemburg in Irska. Za leto
2007 dolg ocenjen na 25,6 BDP in napovedan pod
25 BDP za leto 2008 - Davki Davcno podrocje smo uredili na moderen,
mednarodno primerljiv in socialno vzdržen nacin
s tem smo zagotovili razbremenitev gospodarstva
in povecanje njegove konkurencnosti na domacem in
tujih trgih. - Z olajšavami za raziskave in razvoj želimo
podjetja spodbuditi k obsežnejšim raziskavam in
doseganju višje dodane vrednosti. - Postopoma bo do leta 2009 ukinjen davek na
izplacane place. - Postopoma do leta 2010 zmanjšan davek od dohodka
pravnih oseb s 25 na 20.
59Dosežki GOSPODARSTVO, KONKURENCNOST
- Sprejeta Program (v letu 2005) in v letu 2007 Å¡e
Zakon o podpornem okolju za podjetništvo sta
poenostavila Å¡tevilne postopke. - Danes se s.p. ustanovi v enem dnevu in na enem
mestu. Od februarja 2008 pa bo na enak nacin
mogoce ustanoviti tudi d.o.o. - Reorganizirano je bilo clanstvo v GZS, ki je
sedaj prostovoljno. - Sprejet je bil Obrtni zakon, ki poenostavlja
številne postopke in omogoca lažje delovanje
obrtnikov. - Sprejet je bil zakon o družbah tveganega
kapitala, ki omogoca podjetjem lažji dostop do
tveganega kapitala. - Preko razpisa za spodbujanja tujih neposrednih
investicij je bilo zagotovljenih skoraj 1000
novih delovnih mest, ki bodo realizirana v
naslednjih 3 letih. - Poteka ustanavljanje gospodarskih središc v
okviru Resolucije o nacionalnih razvojnih
programih. - Na lestvici Doing Business Svetovne banke, ki
meri prijaznost države za posel se je Slovenija
med 178 državami uvrstila na 55. mesto (lani 61). - Evropska komisija je pozitivno ocenila
prizadevanja Slovenije pri pospeševanju
podjetništva, izvajanju iniciative bolje
oblikovanih predpisov, zmanjševanju državnih
pomoci in za napredek pri liberalizaciji
energetskih trgov. - Sprejeti so bili nekateri kljucni dokumenti, ki
zagotavljajo nadaljnje reformne procese na
podrocju gospodarstva Zakon o javno-zasebnem
partnerstvu, Zakon o javnih narocilih, Zakon o
reviziji javnega narocanja.
60DosežkiDELO, DRUŽINA IN SOCIALNE ZADEVE
- Sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona
o delovnih razmerjih v celoti ohranili socialni
in ekonomski položaj ter socialno varnost
zaposlenih. Zagotavlja vecjo konkurencnost. (???) - Poudarek na aktivni politiki zaposlovanja, ki je
tudi pripomogla k padcu brezposelnosti, k vecji
zaposlenosti invalidov - Sprejeti pa so bili ukrepi za zmanjšanje dela na
crno in zlorab študentskega dela. - Izobrazili smo vec kot 15.000 težko zaposljivih
državljank in državljanov iz podrocja dela z
racunalnikom.
61Dosežki ZDRAVSTVO
- Dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje v
javnem interesu, uvedene so bile izravnalne sheme
in povecan nadzor. Od zagona izravnalnih shem
1.9.2006 je bilo izvedenih 5 izravnav. - Uresnicevanje resolucije o nacionalnem programu
prehranske politike 2005 2010 Strategija na
podrocju telesne (gibalne) dejavnosti vse
aktivnosti potekajo v sodelovanju Ministrstva za
zdravje z drugimi resorji predvsem MDSSZ in MÅ Å - Protikadilski zakon zakon prepoveduje kajenje v
vseh delovnih in javnih zaprtih prostorih,
omejitev dostopa tobacnih izdelkov mladoletnim
osebam je dosežena z zvišanjem starostne meje za
nakup in prodajo tobacnih izdelkov s 15 na 18
let. - Zakljuceni so bili vec let trajajoci razpisi za
nabavo operacijskih miz. - Odprtje Onkološkega inštituta po desetih letih.
62Dosežki ŠOLSTVO
- Osnovno šolstvo Zmanjšali so se stroški za
ucbenike, država je prevzela izposojevalnine za
ucbenike do 7. razreda (cca. 80 izposojevalnine
za enega otroka) - Vrtci V pripravi novela zakona o vrtcih, ki bo
omogocil brezplacni vrtec za drugega otroka v
vrtcu (ce vrtec obiskujeta dva otroka hkrati). - Srednje izobraževanje Prenova vseh strokovnih in
poklicnih programov, omogocanje pridobitve
osnovne strokovne in poklicne izobrazbe in
ustrezna znanja za zaposlitev. - Športna infrastruktura za izgradnjo mreže
Å¡portnih objektov 23.327.000 (11 velikih
Å¡portno turisticnih centrov), 2x vec sredstev kot
v obdobju 2000-2003. - Izgrajeno je bilo 400 tisoc m2 pokritih in
nepokritih vadbenih površin (120.500 m2 v obdobju
2000-2003).
63Dosežki VISOKO ŠOLSTVO (1)
- V letu 2006 zacetek promocije Å¡tudijev, kjer so
možnosti za zaposlitev po dokoncanju študija
vecje. Posledica dvig vpisa na naravoslovju,
matematiki in racunalništvu (iz 6,2 na 8,6 na
podrocju tehnike, iz 19,5 na 22,7 na podrocju
proizvodnje in gradbeništva). - Od leta 2004 do 2007 12 novih samostojnih
visokošolskih zavodov povezava gospodarstva in
regije v izobraževanju zaposljivega kadra. - Nov zakon o štipendiranju, ki se bo zacel
izvajati s 1.9.2008 povecanje števila državnih
Å¡tipendij za okoli 10.000 in stimulacija socialno
šibkejših, državne štipendije se bodo zvišale za
11. - V letu 2006 ustanovljen Sklad za razvoj kadrov in
Å¡tipendiranje, prvic do sedaj sofinanciranje
kadrovskih Å¡tipendij, znesek sredstev za Å¡ol.
leto 2007/2008 je 3.184.056 . Delodajalci so
prijavili do sedaj 2138 potreb po Å¡tipendijah.
64Dosežki VISOKO ŠOLSTVO (2)
- V letu 2006 Zakon o subvencioniranju Å¡tudentske
prehrane trajno subvencioniranje prehrane
Å¡tudentom, povecanje mesecnih obrokov za dolocene
kategorije študentov (invalidi, študenti, starši,
otroci padlih v vojni '91) - Program mladih raziskovalcev prispeval k znižanju
povprecne starosti raziskovalcev v državi,
povecanje usposabljanja mladih raziskovalcev v
gospodarstvu za gospodarstvo (iz 35 na 56),
tesnejša povezava s potrebami podjetij, obvezno
usposabljanje mladih raziskovalcev v tujini. - Študentski domovi 1.387 novih ležišc za študente
(v Å¡tudijskem letu 2003/2004 je bilo 14.551
ležišc, v študijskem letu 2006/2007 pa 15.938). - Vrednost investicije 41,4 mio (tri novozgrajeni
Å¡tudentski domovi v Ljubljani, en v Mariboru,
prenova 2 študentskih domov v Mariboru). - Preko 9.000 ležiš v vseh študentskih domovih in
javnih zavodih opremili s kvalitetnim hitrim
prikljuckom na internet.
65Dosežki JAVNA UPRAVA (1)
- Glavni dosežki za državljane
- odprava krajevne pristojnosti za pridobivanje
nekaterih osebnih dokumentov - prenos upravnih overitev na upravne enote, kar je
prineslo njihovo petkratno pocenitev, - odprava dohodninskih napovedi
- obvešcanje državljanov o poteku dokumentov
- dosledno spoštovanje zakona o splošnem upravnem
postopku strankam vlogi ni potrebno prilagati
podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, - placevanje upravnih taks s sodobnimi placilnimi
sredstvi.
66Dosežki JAVNA UPRAVA (2)
- Glavni dosežki za gospodarske subjekte
- VEM za s.p. v eni uri je možno brezplacno
izvesti vse postopke za registracijo in zagon
samostojnega podjetnika. V letu 2007 beležimo kar
28,8 delujocih s.p.-jev vec kot pred uvedbo
sistema eVEM (porast za vec kot 6700). Prihranki
za državljane so preko 3 mio evrov v dveh letih. - VEM za gospodarske družbe (1.2.2008)
- Sprememba zakona o varstvu osebnih podatkov,
izjema glede izpolnjevanja dolocenih
administrativnih obveznosti za mala podjetja (do
50 zaposlenih), prihranek za gospodarstvo je bil
ocenjen v višini 36 mio - Odprava dvojnega posredovanja podatkov za
gospodarske subjekte (letna porocila, bilance
stanja in poslovnega izida ter davcna napoved) - Odprava pridobivanja dovoljenj za opravljanje
posameznih dejavnosti (gostinstvo, sobodajalci)
67Dosežki JAVNA UPRAVA (3)
- Sistematicna skrb za preprecevanje nastajanja
(novih) administrativnih ovir oziroma
administrativnih stroškov. V letu 2006
pregledanih preko 1000 predpisov. - Sprejet Program ukrepov za odpravo
administrativnih ovir. - Odprava administrativnih ovir, ki jih državljani
ali gospodarski subjekti posredujejo preko
elektronske pošte. V letošnjem letu je bilo do
meseca oktobra prejetih že okoli 500 predlogov (v
letu 2006 skupaj 500). V triletnem obdobju je
bilo realiziranih že preko 300 ukrepov. - Prijaznejše uradne ure upravne enote odprte tudi
v popoldanskih urah in vsako prvo soboto v
mesecu. - Primerjalne lestvice s podrocja elektronskih
storitev, ki jih meri Evropska komisija v letu
2004 15. mesto, v letu 2006 7. mesto, v letu 2007
2. mesto med 31 državami. - Uporaba elektronskih storitev v zacetku mandata
relativno nizka obisk na državnem portalu je bil
v povprecju 50.000 obiskov na mesec, v letu 2007
je bil v povprecju 800.000 obiskov/mesec, kar
pomeni vec kot 15 kratno rast. - Na državnem portalu je danes objavljenih vec kot
600 storitev, od katerih je vec kot 400
podkrepljenih z e-vlogami.
68Dosežki OKOLJE in PROSTOR
- Nova nepremicninska zakonodaja poenostavitev
postopkov vpisa v nepremicninske evidence, vecjo
zašcito potrošnika s tem, da se doloca obveznost
investitorja, ki gradi za trg, da opravljajo
prodajo pri njem strokovno usposobljene osebe, - Množicno vrednotenje nepremicnin, zagotovljena
transparentnost trga nepremicnin na podlagi javne
evidence do sredine oktobra 2007 je bilo
popisanih 95 vseh stavb in delov stavb v RS. - Prenovljena prostorska zakonodaja Zakon o
prostorskem nacrtovanju, novela Zakon o graditvi
objektov v postopku sprejemanja v DZ. - Stanovanjska problematika razširitev kroga
mladih družin, ki bi bile upravicene do subvencij
za reševanje svojega prvega stanovanjskega
vprašanja (višina subvencije je 300 EUR na
družinskega clana, družina jo lahko prejema 8
let) možnost subvencioniranja najemnin mladi
družini po koncu študija. - Sredstva za subvencije v letu 2007 znašajo 2, 4
mio EUR, v letu 2008 pa predvidenih 3,6 mio EUR.
69Kvalitativna ocena sprejetih reformnih ukrepov
- Makrofinancna politika uspešna (razen inflacije)
- Javne uprava uspešna
- Visoko šolstvo delno uspešno (plus štipendije,
domovi minus kaoticnost B. reforme in
ustanavljanja novih VÅ zavodov) - Davki Delni popravki namesto korenitih reform
- (Prerazdelitev stroškov dela namesto zmanjšanja,
obremenjen srednji sloj) - Socialno podrocje kljucne reforme niso bile
sprejete oz. so manjše od predvidenih - (reforma pokojninskega sistema, sprejeti Zakon o
delovnih razmerjih vsebuje le nekatere manjše
popravke namesto korenitih sprememb, socialni
transferji in dolgotrajna oskrba) - Zdravstvo in visoko Å¡olstvo reforme gredo v
napacno smer - Npr. podeljevanje koncesij zasebnikom v
dvomljivih okolišcinah
7010 razvojnih premislekov (1)
- 1. Moralna prenova družbe
- (za preprecitev sistemskih zlorab)
- UTD oz. uvedba enotne lestvice za socialne
transferje - (za državno pokojnino, otroški dodatek,
republiško štipendijo, denarno socialno pomoc,
subvencijo za znižano placilo za programe vrtca,
subvencijo prevozov za dijake in Å¡tudente,
subvencijo Å¡olske prehrane ucence in dijakov,
subvencijo za pomoc in postrežbo ter subvencijo
za najemnino) - 3. Racionalizacija državne uprave in ucinkovitost
regulacije - Demonopolizacija javnih storitev in javno-zasebno
partnerstvo - Racionalizacija državne uprave (7 ministrstev,
pravilo -3) - Izlocitev zdravstva in Å¡olstva iz javne uprave
- Ustavna dolocba fiskalnega pravila (z rastjo BDP)
- Neodvisnost regulatorjev
7110 razvojnih premislekov (2)
- 4. Ustvarjalna družba
- Politika spodbujanja ustvarjalnosti od vrtcev
do podjetij - Spodbujanje pozitivnih vrednot (Lawrence E.
Harrison) - Dinamicne, napredne družbe poudarjajo
- 1) prihodnost,
- 2) delo kot osnovo blaginje posameznika,
- 3) skromnost, ki omogoca investicije
- 4) vzgojo kot kljuc napredka,
- 5) zasluge kot merilo za napredovanje,
- 6) širino družbene mreže,
- 7) strog eticni kodeks,
- 8) pravicnost in korektnost,
- 9) horizontalnost avtoritet in
- 10) sekularnost.
- Informatizacija družbe notebook za vsakega
otroka, prost wireless dostop (Slovenija kot hot
spot), primer Jordanije -
7210 razvojnih premislekov (3)
- 5. Prometna vizija
- Modernizacija potniškega prometa izgradnja hitre
železnice KR-LJ-NM in MB-LJ-KP, v povezavi s
congestion fee, poglobitev železnice v LJ - Prenos prevoza tovora na železnice
- Posodobitev železniške infrastrukture, Slovenski
logisticni holding - 6. Pravna država
- Racionalizacija sodnega sistema
- zmanjšanje števila pritožbenih možnosti,
- informatizacija sodnih procesov
- 7. Zunanja politika
- Hrvaška, hrvaški varcevalci in NLB
- Joško Joras in meja
- Pomen diaspore
7310 razvojnih premislekov (4)
- 8. Privatizacija
- javni sektor (?), financni sektor
- kaj s kupninami - Tehnološki sklad, Varnostni
sklad - 9. Medijska politika
- medijski sklad
- založniška podjetja kot lastniki medijev
- omejitev koncentracije lastništva (20)
- 10. Slovenija kulturna prestolnica