POJAV "

1
POJAV "ŽVIŽGANJA" V ORGANIZACIJAH

• dr. Marko FERJAN
• ODNOSI Z NOTRANJO JAVNOSTJO

2
MOTIV ZA IZBIRO TEME

• Raziskati trditev, da je žvižganje problem
  notranjega komuniciranja
• Maclagan (1998, 131) domneva, da bi vzroki za
  whistle-blowing lahko bili v notranjem
  komuniciranju v organizaciji.
• Berlogar (2000, 72) prav tako pravi, da je
  problem žvižgacev v precejšnji meri interni
  komunikacijski problem.
• HuntGrunig, prav tako pravita, da imajo
  organizacije tudi razmerja- v hiši med
  uslužbenci samimi (Hunt, Grunig, 1995, 5).

3
VSEBINA PREDAVANJA

• OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV
• ZGODOVINA ŽVIŽGANJA
• PROFIL ŽVIŽGACA
• OPIS ZNACILNOSTI POJAVA ŽVIŽGANJA
• KONKRETNI PRIMERI ŽVIŽGANJA
• PRAVNA ZAŠCITA ŽVIŽGACEV
• PRIKAZ REZULTATOV EMPIRICNE RAZISKAVE
• LITERATURA
• ZAKLJUCEK

4
OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV

• Žvižgaci (angl. whistle blowers) - ljudje, ki
  v nasprotju z interesi organizacije zunanjim
  javnostim razkrijejo nezakonita ali kako drugace
  nepravilna ravnanja organizacij, v katerih
  delajo. (Vernon-Wortzel, 1994, 149).
• Žvižganje (angl. whistle blowing, blowing the
  whistle) - dajanje informacij o zlorabah,
  korupciji, nepravilnostih, grožnjah, nevarnostih
  za zdravje, ipd. zunanjim javnostim (Vinten,
  1993, 55)
• Žvižgaci pojem je po mojem vedenju prvi
  uporabil Janko Berlogar leta 2000 v Managerska
  etika ali Svetost preživetja, Fakulteta za
  družbene vede, Ljubljana, stran 71. (Sicer se
  govori, da je bil prvi Zlatko Jancic, vendar sam
  nisem našel pisanega vira, ki bi to potrdil)

5
ŽVIŽGANJE
KDO? Oseba, ki ima dostop do notranjih informacij
KAJ? poskrbi za objavo
CESA? informacij o dejanskih nepravilnostih ali informacij o zgolj namišljenih nepravilnostih
KOMU? namenjeno notranjim in zunanjim javnostim
ZAKAJ? a) zaradi moralnih in eticnih vzgibov, ali b) zaradi mašcevanja, sovraštva,
POSLEDICA? kar povzroci neugodno publiciteto o organizaciji in materialno škodo.
6
ZGODOVINA

• PRVI ZNAN POJAV ŽVIŽGANJA 1902 do 1904
  McClure's Magazine objavi serijo clankov o
  korupciji v mestni upravi v New Yorku. (Naslov
  prvega clanka The Shame of the Cities)
• 1912 McClure's Magazine objavi clanek Magnates
  of Crime
• 1972-1973 afera Watergate (odnese predsednika
  ZDA Richarda Nixona)
• Afera ENRON v ZDA v drugi polovici leta 2001
  (objavljeni podatki o napihovanju poslovnega
  izida v letih 1997 do 2001-vir je bila
  podpredsednica uprave Sharon Watkins).
• PARMALAT 22.12. 2003 objavljena novica o
  financnem primanjkljaju družbe v višini 4 mlr.
  (kasneje se je izkazalo, da je manjko 14 mlr.

7
McClure's Magazine (The Shame of the Cities)
8
AFERA WATERGATE
9
ENRON
10
PARMALAT
11
LADISLAV TROHAPojoci major
12
KDO JE LAHKO ŽVIŽGAC?

• Lippmann (1925, 150) clane javnosti (torej tudi
  organizacije) deli na
• a) insajderje (akterje) in
• b) outsiderje (phantomsko javnost).
• ATRIBUT INSIDER OUTSIDER
• informacije imajo informacije ?
• znanje imajo znanje ?
• interes imajo interes ?
• orodja imajo orodja ?
• ŽVIŽGAC JE LAHKO SAMO INSIDER!

13
IMPLEMENTACIJA ŽVIŽGANJA

• Da bi dejansko prišlo do žvižganja ni dovolj
  zgolj insajderstvo!
• Za implementacijo je potreben obstoj hišnega
  novinarja v mediju manipulativnega tipa.

14
MODELI ODNOSOV Z JAVNOSTMI(HuntGruning,1984 in
Harrison, 1995)

• model agenture ali tiskovnega predstavništva
• model obvešcanja javnosti
• NALOGA zgolj razširjanje informacij
• IZVAJALEC hišni novinar ki nastopa kot
  neodvisni novinar
• dvosmerni asimetricni model
• dvosmerni simetricni model.

15
TIPI MEDIJEV(Watts, 1997)

• pluralisticni tip medija
• manipulativni tip medija
• vsebina je prilagojena potrebam publike
• informiranje je enostransko in tendenciozno
• stalno eni in isti viri
• tak medij navadno služi zgolj pridobivanju
  ekonomskih ucinkov.
• hegemonisticni tip medija.

16
VSEBINE ŽVIŽGANJA

• Financne nepravilnosti (npr. ENRON, PARMALAT)
• Klientelizem (npr. Paul Wolfovitz-The World Bank)
• Korupcija
• Ogrožanje zdravja (npr. HUMKO d.o.o)
• Napake na proizvodih
• Porocila o kartelnem dogovarjanju
• Porocila o drugih necednostih (npr.
  prisluškovanje, )

17
KOMU JE ŽVIŽGANJE NAMENJENO?

• DEFINICIJE POJMA JAVNOST
• Specificna socialna kategorija, ki jo povezujejo
  skupne vrednote.
• Nacin izvajanja neke dejavnosti.
• Javnost kot nacin zagotavljanja clovekovih pravic
  in spoštovanja družbenih norm
• Javna sfera.
• Javno mnenje. (Splichal, 1999, 6)
• Skupina ljudi, ki dejansko ali potencialno lahko
  vplivajo na poslovanje organizacije.
  (HuntGruning, 1984)
• ŽVIŽGANJE JE DEJANSKO NAMENJENO NOTRANJIM IN
  ZUNANJIM JAVNOSTIM, KI LAHKO VPLIVAJO

18
KRITERIJI ZA PRESOJO ETICNOSTI

• MOTIV ŽVIŽGACA
• moralno eticni vzgibi (moralni heroji)
• mašcevanje, (podgane).
• POSLEDICE ŽVIŽGANJA
• žvižganje prepreci veliko škodo.
• škoda zaradi žvižganja preseže škodo zaradi
  nepravilnosti

19
PRAVNA ZAŠCITA ŽVIŽGACEV -1Primer cebeljega
pika Andrej Litvinenko
20
PRAVNA ZAŠCITA ŽVIŽGACEV - 2

• Lloyd-LaFollete Act (ZDA 1912)
• Nemcija je sprejela prvi podoben akt leta 1958
• EU je sprejela prvi akt o zašciti oseb, ki
  pricajo o kartelnem združevanju leta 1978.
• Public Interest Disclusure Act 1998 (U.K)
• The Military Whistelblower Protection Act (ZDA)
• Žvižgace šciti zakonodaja držav Avstrije,
  Nemcije, Belgije, Danske, Fnske in Irske in od
  2007 celo Indije.

21
ZANIMIVOST (University of Sussex)

• Ena od angleških univerz (University of Sussex)
  ima objavljen dokument Whistleblowing
  Procedures, kjer je natancno opisano, kako naj
  ravna osebje v primeru nepravilnosti
• Glej http//www.sussex.ac.uk/Units/staffing/perso
  nnl/policies/whistle.shtml

22
ZNACILNOSTI ŽVIŽGANJA V SLOVENIJI

• žvižganje se pojavlja precej pogosto
• v vsaki od teh organizacij se je pojavil
  whistle-blower
• medijske kampanje pogosto odnesejo vodstva
• sodnih epilogov je zelo malo ali skoraj nic
• ni bilo efekta cebeljega pika
• mediji v vseh primerih porocajo o slabi notranji
  klimi
• po prenehanju kampanje se pojavi kriza drugje
• mediji krize prodajajo.

23
PREDSTAVITEV RAZISKAVE

• NAMEN RAZISKAVE JE BIL UGOTOVITI, KAKO DEJAVNIKI
• na ravni posameznika
• - spol,
• - starost,
• - izobrazba,
• na nivoju organizacije
• - komunikacijsko udobje,
• - stil vodenja,
• - priljubljenost vodje
• VPLIVAJO NA PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKA ZA
  ŽVIŽGANJE.

24
MODEL ODLOCANJA ZA ŽVIŽGANJE(Gundlach, 2003, 78)
25
HIPOTEZE

• Spol je spremenljivka, ki vpliva na
  pripravljenost za žvižganje
• Med starostjo in pripravljenostjo za žvižganje
  obstaja odvisnost.
• Med stopnjo izobrazbe in pripravljenostjo za
  žvižganje obstaja odvisnost.
• Med stilom vodenja in pripravljenostjo za
  žvižganje obstaja odvisnost.
• Med zadovoljstvom z komuniciranjem in
  pripravljenostjo za žvižganje obstaja odvisnost.
• Med priljubljenostjo vodje in pripravljenostjo za
  žvižganje obstaja odvisnost.

26
NEKAJ PODATKOV O VZORCU

• 969 pravilno izpolnjenih vprašalnikov
• 443 (45,6) moških in 526 (54,4) žensk
• izobrazba vprašanih
• nedokoncana osnovna šola 0,4
• dokoncana osnovna šola 4,3
• 2 ali 3 letna poklicna šola 18,0
• 4. letna srednja šola 42,9
• višja, visoka ali univerzitetna izobrazba 32,5
• magisterij, doktorat 1,0

27
INSTRUMENT

• Vsebina anketnega vprašalnika
• Demografski podatki (spol, starost, izobrazba, )
  
• 27
• Priljubljenost vodje (5 stopenjska lestvica)
• Stil vodenja (3 stopenjska lestvica)
• Pripravljenost za žvižganje (5 stopenjska
  lestvica).

28
Ali bi bili samoiniciativno pripravljeni
morebitne sume nepravilnosti v vaši organizaciji
kdaj posredovati v objavo medijem?
odgovor Frekvenca Delež ()
nikoli 262 27,0
ce bi bil sam ogrožen 200 20,6
kdo ve, morda 368 38,0
najbrž da 104 10,7
seveda, brez pomisleka 35 3,6
Skupaj 969 100,0
29
KORELACIJSKA TABELA 1
30
SPOL IN PRIPRAVLJENOST ZA WB
31
STAN IN PRIPRAVLJENOST ZA WB
32
KORELACIJSKA TABELA 2
33
UGOTOVITVE RAZISKAVE

• Spol NE VPLIVA na pripravljenost posameznika za
  žvižganje
• Med starostjo in pripravljenostjo za žvižganje NI
  odvisnosti.
• Med stopnjo izobrazbe in pripravljenostjo za
  žvižganje NI odvisnosti.
• Med stilom vodenja in pripravljenostjo za
  žvižganje obstaja zanemarljiva odvisnost (r
  0,065).
• Med zadovoljstvom z komuniciranjem in
  pripravljenostjo za žvižganje obstaja
  zanemarljiva odvisnost (r 0,093).
• Med priljubljenostjo vodje in pripravljenostjo za
  žvižganje obstaja majhna odvisnost (r 0,177).

34
POVZETEK

• Možnost WB v organizaciji je dejstvo!
• Delež ljudi, ki so pripravljeni na WB je dokaj
  majhen (manj od 4 populacije)
• Vpliv dejavnikov osebnostnega profila posameznika
  in situacijskih dejavnikov je zelo majhen.
• Pojav žvižganja NI povezan z notranjim
  komuniciranjem.
• Tudi v idealni organizaciji se pojava WB ne da
  prepreciti!
• Žvižgac se ocitno rodi!

35
LITERATURA

• Vernon-Wortzel, Heidi (1994) Business and
  Society, A Managerial Approach-Fitth Edition,
  Prentice-Hall, Richard D. Irwin, Inc., Illinois.
• Vinten Gerlad (1993) Whistleblowing An Issue of
  Social Policy, published in International
  Journal of Sociology and Social Policy, Vol. 13,
  No. 5/6, 53-109, MCB, University Press., Hull,
  UK.ippmann Walter (1925) The Phantom Public,
  Harcourt, New York.
• Watts D. (1997) Political communication today,
  Manchaster University Press, Manchaster/New York
  (ameriška izdaja).Harrison S. (1995) Public
  Relations, Routledge, London.
• Hunt T. Gruning J. E. (1994) Tehnike odnosov z
  javnostmi, DZS, Ljubljana.
• Splichal Slavko (1999) Public OPinion
  Developments and Controversies in the Twentieh
  Century, RowmanLittlefield Publishers, Inc.
  Oxford.
• Gundlach Michael (2003) Developing and Testing a
  model of Whistle-Blowing Decisions
  (Dissertation), The Florida State University,
  College of Business.
• Maclagan Patrick (1998) Management and Morality,
  Sage Publ., London.