Title: Predstavitev - elektronske prosojnice za 3. letnik
1Predstavitev - elektronske prosojnice za 3.
letnik
- V pogledu je skrit ves clovekov svet
Pripravila mag. Jasmina Dolinšek, univ. dipl.
ekon.
2 EKONOMSKI PROBLEM
- EKONOMIJA
- POTREBE
- DOBRINE
- REDKOST DOBRIN
- ALTERNATIVNI STROÅ KI
- NALOGE V DZ
- PONOVIMO
3KAJ JE EKONOMIJA?
- EKONOMIJA je veda o gospodarstvu in zakonitostih
njegovega razvoja. - Kako najbolje uporabiti relativno redke dobrine
in tehtanje alternativnih stroškov?
- EKONOMICEN je varcen, gospodaren
- EKONOMIST je gospodarstvenik kdor se ukvarja z
ekonomijo
4KAJ JE EKONOMIJA?
- EKONOMIKA je veda o organizaciji gospodarstva
- EKONOMSKI gospodarski
- EKONOM gospodar/ica, kdor skrbi za potrošne
predmete in denar - V sodobni družbi se nobena aktivnost ne more
odvijati brez razmišljanja o ekonomski plati
(knjiga, stran 9)
5EKONOMIJA
- Se ukvarja z ekonomsko platjo ravnanja
- Gospodinjstev, posameznikov, družin
- Podjetij, bank, ustanov
- Države
- Naddržavnih organizacij (EU, SB)
- Nenehno neravnovesje med prakticno neomejenimi
potrebami in omejenimi sredstvi in zmožnostmi za
potešitev. - Preudarna uporaba razpoložljivih virov.
67 bistvenih ekonomskih vprašanj
- Proizvodnja, potrošnja
- Place in zaslužki
- Brezposelnost
- Inflacija
- Države, vlade
- Mednarodna trgovina
- Bogastvo, revšcina in okolje
7TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM
- NERAVNOVESJE med POTREBAMI in SREDSTVI
- Sredstva s katerimi organiziramo proizvodnjo so
omejena, zato je omejena kolicina dobrin in
storitev.
Stvarnost je omejenost vseh sredstev in velja za
vse. DZ, stran 7, naloge 1,2, 3
8TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM
9REDKOST RAZPOLOŽLJIVIH VIROV kot temeljni
ekonomski problem
10POTREBE so obcutek pomanjkanja, ki ga želimo
odpraviti.
OSEBNE
SEKUNDARNE
DRUŽBENE
POTREBE
SE SPREMINJAJO
SUBJEKTIVNE
SE OBNAVLJAJO
11OGLAÅ EVANJE
- Kaj povecuje oz. pritiska na potrošnika, da
potrebe narašcajo?
DZ - stran 8, naloge 4, 5, 6
12Z DOBRINAMI zadovoljujemo potrebe
LUKSUZNE
NEMATERIALNE
DOBRINE
JAVNE, OSEBNE
KOMPLEMENTARNE DOBRINE
SUBSTITUTI
13dobrine, proizvodi, blago
- DOBRINE so vse stvari, ki zadovoljujejo
potrošnika.
- BLAGO so proizvodi, namenjeni menjavi na trgu.
- Naravno bogastvo moramo predelati, prilagoditi in
dobimo PROIZVODE.
DZ stran 9, naloga 7
14Temeljni ekonomski problem
- Ekonomske dobrine so RELATIVNO REDKE
- Dobrine lt potrebe
- Zadovoljimo le del potreb
- Kaj pa denar?
- Proste neekonomske dobrine???
- (dobrine gt potrebe)
DZ - stran 10, naloge 8, 9, 10, 11
15DOBRINE
- Dobrin je premalo, kaj lahko ukrenemo?
- PROIZVAJAMO potrebujemo proizvodne dejavnike.
- Z dobrinami moramo GOSPODARITI -
- jih kar najucinkoviteje razdeliti in
uporabiti omejena sredstva tako, da bi cim bolje
zadovoljili potrebe.
16Z dobrinami moramo gospodariti!
- Primer - knjiga, stran 13
- Preberite primer in zapišite v zvezke povzetek in
vaše mnenje. Poznate morda kak podoben primer? - DZ stran 11, naloge 15, 16, 17
17GOSPODARJENJE
- DRUŽINA, GOSPODINJSTVO
- PODJETJA, PROIZVODNJA
Cost benefit analiza
18Alternativni stroški
- Vsega ne moremo kupiti, zato izbiramo, tehtamo
- Primer Å¡tipendija (cd - kino vstopnica)
- Izberemo najugodnejšo možnost, vendar s tem
opustimo vse druge - ŽRTVOVANO KOLICINO DRUGE DOBRINE IMENUJEMO
ALTERNATIVNI STROÅ EK - alternativa - navadno nujna izbira med dvema
možnostima
DZ stran 12, naloge 19, 20, 22 in 23
19PONOVIMO
- Odgovorite na vprašanja - knjiga str. 16
- DN/naloge
- Stran 11, naloga 14
- Stran 12, naloga 18
- Stran 13, naloga 21
20LEP DAN!
21NASLEDNJA TEMA
- EKONOMSKI OSEBKI IN TEMELJNA EKONOMSKA VPRAÅ ANJA
- Kdo so ekonomski osebki?
- 3 temeljna ekonomska vprašanja
- Posledica redkosti dobrin
- Razdelitev, proizvodnja
- Tržni mehanizmi
22EKONOMSKI OSEBKI IN TEMELJNA EKONOMSKA VPRAÅ ANJA
- EKONOMSKI OSEBKI
- TEMELJNA EKONOMSKA VPRAÅ ANJA
- TRŽNI MEHANIZMI
- NALOGE V DZ
- PONOVIMO
23EKONOMSKI OSEBKI
- POSAMEZNIKI gospodinjstva, smo potrošniki, z
dohodki kupujemo in zadovoljujemo svoje
potrebe. - PODJETJA so proizvajalci, racionalno
razporejajo proizvodne dejavnike in proizvajajo
dobrine. - DRŽAVA hkrati proizvaja javne (komunala,
pošta) dobrine in je velik potrošnik (zdravstvo,
Å¡olstvo, parlament).
24TEMELJNA EKONOMSKA VPRAÅ ANJA
- KRATKOROCNO rešujemo ekonomski problem z
RAZDELITVIJO med clane družbe. - DOLGOROCNO S PROIZVODNJO
- Ustvarjamo nove dobrine
- Relativno redke proizvodne dejavnike moramo
uporabljati GOSPODARNO.
25TEMELJNA EKONOMSKA VPRAÅ ANJA
- 1. KAJ IN KOLIKO PROIZVAJATI?
- Koliko hrane, bolnišnic, šol, stanovanj?
- Proizvodnja razlicnih dobrin
- Potrebe so zelo razlicne
- Najprej nujne potrebe?!
- Biti moramo gospodarni
-
26TEMELJNA EKONOMSKA VPRAÅ ANJA
- Posamezno dobrino lahko proizvedemo z razlicnimi
kombinacijami proizvodnih dejavnikov in z
razlicnimi tehnologijami. - Primer proizvodnja orhidej, podjetje Ocean
Orchids - www.oceanorchids.si - POMEMBNO najcenejša tehnologija in najuspešnejši
proizvajalci.
27TEMELJNA EKONOMSKA VPRAÅ ANJA
- Kako si bomo razdelili proizvodne dobrine?
- Koliko delavci, lastniki, upokojenci - ni
enakomerne razdelitve? - Podjetja o teh vprašanjih svobodno odlocajo.
DZ stran 14, nalogi 4 in 6
28CENA
- Veliko povpraševanje
- Visoka cena
- Vecja ponudba
- Visok dobicek
- Razmislek omejimo nakupe
500 SIT
TRG
29CENE IN TRŽNI MEHANIZEM
- TRŽNO GOSPODARSTVO cene se oblikujejo na trgu.
- TRG je ekonomski mehanizem.
- PLANSKI MEHANIZEM?
- PLANSKO TRŽNI MEHANIZEM-sodobna gospodarstva
(socialno-tržno gospodarstvo)
30PONOVIMO
- Pojasnite plansko tržni mehanizem knjiga,
stran 20 - Odgovorite na vprašanja knjiga, stran 21
- Delovni zvezek
- Stran 13, naloga 1
- Stran 15, naloge 8, 9, 10, 11
- DN - stran 16, naloge 14 in 15 ali 16
- Stran 18, naloga 20
31NASLEDNJA TEMA
- GOSPODARSKA DEJAVNOST
- KROŽNI TOK GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
- Zakaj nihce ne proizvaja vsega?
- Kaj je naturalno gospodarstvo,
32ZA KONEC
- Prišel , videl, zmagal.
- Veni, vidi, vici.
- Julij Cezar
33TRG IN KONKURENCA
34(No Transcript)
35POVPRAÅ EVANJE
- Kaj je povpraševanje?
- Dejavniki povpraševanja
- Individualno in tržno povpraševanje
- Kako se odlocajo kupci
- Naloge v DZ
- Ponovimo
36POVPRAÅ EVANJE
- POVPRAŠEVANJE so vse tržne sile, ki vplivajo na
pripravljenost kupcev za nakup pri razlicnih
tržnih cenah. - potrebe gt dohodki
- KUPEC JE RACIONALEN IN SE ZAVEDA ALTERNATIVNIH
STROÅ KOV.
DZ stran 79, naloga 2
37POVPRAÅ EVANJE
DZ stran 80, nalogi 8 in 9
38DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA POVPRAÅ EVANJE
3911. september 2001
DZ stran 80, naloge 5, 6 in 7
40AFTER
41SPLOÅ NI ZAKON POVPRAÅ EVANJA
- SPLOŠNI ZAKON POVPRAŠEVANJA ob višji ceni so
kupci pripravljeni kupiti manjšo kolicino blaga
in obratno. - TO POMENI, da so potrošniki pripravljeni kupiti
vecjo kolicino blaga le pri nižjih cenah!
42KRIVULJA POVPRAÅ EVANJA
- Primer v tabeli je prikazano povpraševanje
dijakov po bonbonih v odvisnosti od cene. - CENA (SIT) 30 15 7 3
- KOLICINA (kom)
- Kakšno bo povpraševanje, ce se bo dijaku povecala
Å¡tipendija? - Klavzula caeteris paribus
- Poenostavljeno prikažemo krivuljo
povpraševanja kar s premico.
DZ stran 81, nalogi 10, 11
43KRIVULJA
- Je padajoca
- Individualno povpraševanje - odstopanja
- Tržno povpraševanje, veliko število kupcev,
prevlada racionalno ravnanje.
44POVPRAÅ EVANJE
- CENA in KOLICINA se spreminjata v nasprotni
smeri. - Teorija mejne koristnosti
45SPLOÅ NI ZAKON POVPRAÅ EVANJA
- Kupec se skoraj vedno ravna po splošnem zakonu
povpraševanja. - IZJEMA so izdelki, ki predstavljajo izjemno
majhen delež v naših izdatkih.
DZ stran 82, naloge 12, 13 in 14
46SPREMEMBE POVPRAÅ EVANJA
- Sprememba cene proizvoda ali storitve
Spremembo obsega povpraševanja (premiki vzdolž
krivulje)
47SPREMEMBE POVPRAÅ EVANJA
- Sprememba dohodka, potreb in okusov ter cen
drugih proizvodov in storitev
Spremembe povpraševanja (premik krivulje
povpraševanja)
48SPREMEMBE OBSEGA POVPRAÅ EVANJA
- Povecanje (znižanje) dohodka
- Povecanje (znižanje) cene substituta
- Pocenitev (podražitev) komplementarne dobrine
- KRIVULJA se bo pomaknila v desno
- KRIVULJA se bo pomaknila v levo
DZ stran 84, nalogi 15 in 16
49POMNI!
- Obnašanje potrošnika vedno pojasnjujemo z logiko
teorije potreb in padajoce mejne koristnosti! - Potrošnik želi zmeraj ob danem dohodku kar
najbolje zadovoljiti svoje potrebe! - Kdaj bo temu tako?
- Pri tisti kombinaciji nakupov, kjer so mejne
koristnosti posameznih dobrin v sorazmerju z
njihovimi cenami!
50PONOVIMO
- Pojasnite splošni zakon povpraševanja!
- Kateri dejavniki vplivajo na povpraševanje?
- Opiši krivuljo povpraševanja!
- Kako se bo spremenilo povpraševanje, ce se bodo
povecali dohodki? - Kako pa, ce se bodo spremenile potrebe ali okus?
- Locite subjektivne in objektivne dejavnike
povpraševanja.
51NALOGA 1
- Pri ceni 124 SIT za liter mleka znaša
individualno povpraševanje kupca a 2 enoti, kupca
b 30 enot in kupca c 12 enot. Kolikšno je tržno
povpraševanje po mleku? - Ob predpostavki, da so na trgu le trije kupci.
52NALOGA 2
- Med subjektivne dejavnike povpraševanja kupca
prištevamo? - A) potrebe in denarni dohodek kupca
- B) obseg individualnega povpraševanja
- C) želje, ki so odvisne od okusa, navad,
obicajev, starosti in spola - D) cene dobrine in potrebe po teh dobrinah
- E) denarni dohodek kupca in cene dobrin
53NALOGA 3
- Zmanjšanje povpraševanja po cementu je lahko
posledica - A) naravne ujme, ki je podrla vec mostov, zdaj pa
jih poskušajo hitro ponovno zgraditi - B) gradnje nove betonarne, ki potrebuje veliko
cementa - C) znižanja obrestnih mer na posojila za gradnjo
hiš - D) zvišanja cene cementa
- E) znižanja dohodkov prebivalstva
54NASLEDNJA TEMA
- ELASTICNOST POVPRAÅ EVANJA
- Kako se boste kot kupci odzvali na spremembo
cene - kruha, bencina,
- telefonskih impulzov,
- zdravil,
- avtomobilov?
55INFLACIJA
- Pomembno za vas je, da veste, da ste v casu
raziskovalnega obdobja!
56INFLACIJA
- 1. skupina
- Kje vidite glavni vzrok za povecanje inflacije?
- Kako lahko psihološki dejavniki vplivajo na
povecanje inflacije? - Kaj izraža inflacija in kako se izracuna?
- Kakšna je letna stopnja inflacije v Sloveniji?
57INFLACIJA
- 2. skupina
- Pojasnite termin potrošniška košarica.
- Kakšna je letna stopnja inflacije v Sloveniji?
- Kakšna je bila stopnja inflacije v letih
1989-1995? Pojasnite takratne razmere. - Kakšne so stopnje inflacije v razvitih deželah?
58INFLACIJA
- 3. skupina
- Kako statisticni urad izracunava stopnjo
inflacije? - Pojasnite termin potrošniška košarica?
- Kako vpliva zmerna inflacija na gospodarstvo?
- Za katere države je znacilna zmerna inflacija?
59INFLACIJA
- 4. skupina
- Vemo, da je visoka inflacija nekaj negativnega,
kakšne so njene posledice? - Kako si razlagate povecanje brezposelnosti v
obdobju inflacije? - Zakaj podjetja ne investirajo?
60INFLACIJA
- 5. skupina
- Kako je z blagovnimi in denarnimi skladi, ali so
realno v ravnovesju? - Kaj mora narediti centralna banka?
- Kako zmanjšuje kolicino denarja v obtoku?
61INFLACIJA
- 6. skupina
- Kaj naredi država, ce pride do deflacije?
- Zakaj je g. Greenspan predsednik ameriške
centralne banke leta 2001 kar 11 krat znižal
obrestno mero? - Kako je reagirala japonska vlada, ko je državo v
90-tih letih zajela recesija?
62VSE SKUPINE - POVZETEK
- Kako merimo inflacijo?
- Primerjaj inflacijo v Sloveniji z inflacijo
razvitih držav? - Zakaj je nizka inflacija spodbudna?
- Kaj prinese visoka inflacija?
- Deflacija posledice?
- Kako reagira država oz. kako skrbi za stabilno
raven cen?
63NALOGE
- Rešite v delovnem zvezku naslednje naloge
- Stran 163, nalogi 2, 3
- Stran 164, nalogi 5, 8
- Stran 165, naloge 9, 10, 12 in 13.
64ZA KONEC
- Naša najvecja slabost je v tem, da odnehamo.
Najzanesljivejši nacin, da dosežemo uspeh, je
vselej ta, da poskusimo Å¡e enkrat. - Thomas Edison