PowerPointova predstavitev

1
ODNOS DO OKOLJA IN GOZDA Mag.Teo Hrvoje Oršanic
Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda,
hto_at_kp.gov.si
2
Narava družbenozgodovinska tvorba v štirih
pomenih

• Psihološkem
• (dojemanje narave /-)
• Vrednotnem
• (materialno/duhovno)
• Spoznavnem
• (odvisno od znanja v nekem obdobju)
• Prakticnem
• (prisvajanje/podrejanje)

3
Štiri zgodovinska razmerja med clovekom in naravo

• Paleolitsko obdobje (najdaljše obdobje, imanentni
  animizem (živa in oduhovljena narava), kult Magna
  mater, totemizem, enotnost s stvarstvom,)
• Neolitsko obdobje (zacetki dualizma
  (škodljivo/koristno), politeizem-monoteitem,nadnar
  avnost, zacetki eticnega antropocentrizma,
  instrumentalnosti)
• Industrijsko (moderno) obdobje (podrejanje narave
  in cloveka, prvi znaki negativnih posledic
  pretirane rabe narave,)
• Postindustrijsko (postmoderno) obdobje
  (izginjanje dualizmov (narava-družba), zametki
  ekocentricnosti,)

4
Trije zgodovinski vali

• Prvi val (po zadnji ledeni dobi, od
  nabiralniško-lovske kulture v poljedelsko)
• Drugi val (15. In 16. stoletje, industrijska
  revolucija)
• Tretji val (ekocentricna družba zmerne porabe)

5
Zacetki razvoja ekologije kot znanosti

• Georg P.Marsh, 1864 Man and Nature Physical
  Geography as modified by human action (prvi
  prikaz planetarne destruktivne industrijske
  družbe!)
• Ernst Haeckl, 1866 Generelle Morphologie der
  Organismen (prva definicija ekologije!)

6

• Clovekov odnos do narave
• negativisticen 0
  moralisticen
• gospodovalen utilitaren znanstven nevtralisticen
  estetski naturalisticen ekologisticen humanisticen

• Ohranjanje narave (prim. Gildemeister)
• Raba (razvoj, izkorišcanje npr.turizem)
• Varstvo (strogo zašcita pred antropogenimi
  vplivi)
• Restavracija (obnavljanje)
• Vzdrževanje (ohranjanje ugodnega stanja)
• Dejavnosti v razlicni zmesi

7

• Delitev na naravno in kulturno dedišcino
• Kulturna dedišcina je praviloma clovekovo delo,
• naravna pa posledica naravnih procesov in stanj
• Glavni cilj varstva kulturne dedišcine je
  verjetno
• ohraniti jo v stanju nekega trenutka, naravno
  dedišcino pa
• ohranjamo v njeni naravni dinamiki razvoja.
• Skupne poteze obeh dedišcin
• Spoznane vrednote
• Ohranjanje pred clovekom, za cloveka, po
  cloveku
• Obe imata preteklostno in prihodnostno razsežnost
• Obema se namembnost v razlicnih kulturnih
  danostih spreminja
• Obe pomenita odrekanje oz.dolgorocno vlaganje z
  negotovim ucinkom
• Obe zahtevata vzgojo svojih strokovnjakov in
  pridobitev statusa znanosti
• Obe zahtevata vzgojo in ozavešcanje javnosti

8

• Odnos naravna/kulturna dedišcina
• - Kaj je kultura?
• Odnos do okolja/narave je odraz kulture
• Katera je pomembnejša/prioritetna?
• Kulturna dedišcina lahko nastaja in
• se razvija le znotraj naravne dedišcine!
• Ideja varstva naravne dedišcine stoji in pade na
  jasno
• opredeljenih primerih njene pripadnosti neki
  znanstveni disciplini,
• definiranem (kulturnem) odnosu do te dedišcine in
  tocno
• dolocenem pravnem statusu, ki opredeljuje
  lastnika, upravljalca,
• nadzornika in korisnika te dedišcine!

9

• Pojmovno-terminološke zadrege
• narava/okolje
• družbeno okolje
• grajeno okolje
• spremenjeno/oblikovano okolje
• nespremenjeno okolje

trajnostni razvoj
sonaravnost
Ekologizacija družbe Odtujenost družbe
Povezava ekologije in družboslovja Problem
ohranjanja narave ni problem narave, ampak
cloveka!
10
Zametki postindustrijske družbeOdnos do okolja
in njegovo ucinkovito varovanje je v sodobnem
svetu eno od pomembnih, ce že ne najpomembnejše
merilo razvitosti konkretne družbe/države (Kirn
A.)
11
Dve socio/okoljski paradigmi (Catton, Dunlap)

• Paradigma clovekove izjemnosti (izkljucevanje
  narave iz clovekovih moralnih razmerij)
• (HEP-Human Exemptionalism Paradigm)
• Nova okoljska paradigma (vkljucevanje, širina)
• (NEP-New Environmental Paradigm)

12
Dve filozofski utemeljitvi okoljske etike

• Avtonomna (intrinsicna) naravne bitnosti so
  vrednote same po sebi in ne zgolj v razmerju do
  clovekovih potreb in koristi
• Instrumentalna, heteronomna ,pragmaticna clovek
  ima dolžnost do zašcite kvalitete in
  raznovrstnosti naravnih bitnosti le v kolikor bi
  to lahko prizadelo clovekove interese.

13
ANTROPOCENTRICNOST družbese kaže
vzadovoljevanju le svojih INTERESOV
14
Sveto pismo Stare zavezePlodita se in množita
ter napolnita zemljo podvrzita si jo in
gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem
živim bitjem, ki se gibljejo na zemljiPlodite
se in množite ter napolnite zemljo! Strah in
trepet pred vami naj navdaja vse živali na zemlji
in ptice pod nebom, vse, kar se giblje na zemlji
in vse ribe v morju vse je izroceno vaši
oblasti, vse, kar živi, naj vam bo za živež vse
to vam dam kakor zeleno zelišce
15
?
INTERESI!
Your Text Here
Merila napredka -moralno merilo
napredka -materialno merilo napredka
16
Uspešno izkorišcanje narave se zacenja (sovpada)
z zacetkom izkorišcanja cloveka po cloveku.
17
Indijanski poglavar Seattle (1854) Vse je
povezano z vsem. Clovek nima hierarhicnega
položaja v vezenini, ki se ji pravi življenje.
Živali, clovek, gore in reke tvorijo družino,
življenjsko skupnost. Narava ni sovražnik. Do
živali se je treba obnašati kot do bratov. Kar se
stori naravi, zemlji, se stori cloveku samemu in
njegovim otrokom. Narava kot izvirni pogoj
življenja ni lastnina, s katero bi trgovali,
nismo njeni lastniki, temvec nam je dana v
uživanje.Odgovor na ponudbo Abrahama Lincolna
da indijancem kupi zemljo, na kateri bi bili
varni,
18
Kant

• Spoštovanje lepega in živega v naravi je
  potrebno, ker brzda clovekovo nagnjenje k
  razdejanju in ga pripravlja, da nekaj ljubi ne
  glede na korist, pa tudi preprecuje, da bi se
  grozljivo ravnanje z živalmi lahko preneslo na
  ljudi.

19
Vpliv na okolje prebivalstvo x tehnologija x
izobilje (IPAT form)
Dokler bo naš dohodek odvisen od nerazumevanja
okoljskih problemov, do takrat se jih ne bomo
želeli zavedati.
20
Nekaj pomembnih predpisov/programov

• Konvencija o biološki raznovrstnosti ( druge
  konvencije)
• Direktive EU (pticja in habitatna direktiva
  druge okoljske direktive, odlocitve,)
• Zakon o ohranjanju narave (ostala okoljska
  zakonodaja)
• Resolucija o varstvu okolja,
• (S)KOP, LIFE, LEADER ( ostali okoljski programi)

21

• Koledar mednarodno pomembnih dni-prireditev
• 2. februar-svetovni dan varstva mokrišc
• 22. marec-svetovni dan voda
• 22. april-dan Zemlje
• 22. maj-mednarodni dan biotske pestrosti
• 24. maj-evropski dan parkov
• 5. junij-svetovni dan varstva okolja
• Zadnja nedelja v juliju-madnarodni barjanski dan
• 4. oktober-svetovni dan varstva živali
• 24. oktober-dan OZN
• 29. december-mednarodni dan biotske
  raznovrstnosti

22
Karta Natura 2000 obmocij
36
23
Zavarovana obmocja v državi
24
PROJEKT USTANAVLJANJA REGIJSKEGA PARKA
KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE
25
Odnos do zavarovanih obmocij v državi je odraz
odnosa do varstva narave in življenja na sploh.
Je naša podoba, po kateri nas tudi drugi
ocenjujejo. Nepremišljene zakonske in/ali
strokovne rešitve lahko dolgorocno iznicijo
dolgoletna prizadevanja ohranjanja naravne
dedišcine.

• Zgodba o parku je velika ucna ura o narodovem
  odnosu do narave. (prof.dr.B.Anko)

26
Ruralno okolje

• Povezanost in soodvisnost treh družbenih
  podsistemov
• narava/okolje gospodarstvo lokalna
  skupnost/prebivalstvo (ravnotežje!)
• Nacela razvoja podeželskih skupnosti
  vzdržnost/trajnost, podjetništvo,
  sodelovanje/partnerstvo

27
Osnovni podatki o slovenskih gozdovih

• Površina gozda 1,185 mio. ha
• Lesna zaloga 327 mio. m3 (list. 175 m3 /igl. 152
  m3)
• Prirastek 7,98 mio. m3/leto
• Dovoljeni posek 5,1 mio. m3/leto
• Dejanski posek (2009) 3,3 mio. m3
• Površina gozda / prebivalca 0,6 ha
• Lesna zaloga / prebivalca 161 m3
• Prirastek (letni) / prebivalca 4,0 m3

28
Spremembe gozdnih površin in lesnih zalog v
zadnjih 50 letih
29
Temeljna nacela za ravnanje in gospodarjenje z
gozdovi - trajnost (trajna ohranitev gozdov in
trajna raba njihovih dobrin in nematerialnih
funkcij), - sonaravnost (raba gozdov v taki
meri in na tak nacin, ki omogoca ohranitev vseh
naravnih sestavin gozda), - mnogonamenskost
(uravnotežen pomen ekoloških, proizvodnih in
socialnih vlog gozdov).
30
Zgradba slovenskih gozdoviglavci 47 listavci
53
Sedanja vegetacija Bukev 32 Smreka 32
Jelka 7 Hrasti 7 Plemeniti listavci
5 Ostali listavci 10 Bori 6 Ostali
iglavci 1
Delež iglavcev v lesni zalogi
31
(No Transcript)
32
Struktura zasebnih lastnikov, njihovih posesti in
gozdnih površin
318.000 gozdnih posestnikov (2,8 ha/lastnika)
Velikostna kategorija gozdne posesti Zasebni lastniki () Zasebne posesti () Površina gozda ()
lt 1 ha 68 58 9
1 in lt 5 ha 23 29 27
5 in lt 15 ha 6 10 31
15 in lt 30 ha 2 2 16
30 ha ali vec 1 1 17
Skupaj () 100 100 100
Državni gozdovi in gozdovi lokalnih skupnosti
26 Zasebni gozdovi 74
33
Slovenian Forests owners
Velikost gozdne posesti
34
Ekonomska zrelost drevesa/gozda
Prirastek
Krivulja rasti
Bukev pri 80 letih!
Starost
Ekonomska zrelost
35
John LockeDelež DELA pri vrednosti stvari
znaša 9/10 vrednosti in samo 1/10 pripada zemlji
(narava je samo dobaviteljica sama po sebi skoraj
brezvrednih surovin) ----------------------------
-----------Spregledala se je eksistencialna
okoljska vrednost narave!
36
(No Transcript)
37
(No Transcript)
38
Stara kitajska modrost Kdor hoce imeti samo
dobro brez zla, red brez nereda, ta ne pozna
nacel nebes in zemlje in ne ve, kako so stvari
povezane
Hvala za pozornost!