ZGODOVINA%20ASTRONOMIJE

1
ZGODOVINA ASTRONOMIJE

• Matevž Šega in
• Alen Verdinek,
• 20.12.2006, CELJE
  9.a

2
KAZALO

• Kratek uvod (str.3)
• Julijanski koledar (str.4)
• Gregorjanski koledar (str.5)
• Geocentricni Soncev sistem (str.6)
• Heliocentricni Soncev sistem (str.7)
• Tales (str.8-9)
• Aristotel (str.10)
• Hiparh (str. 11-12)
• Eratosten (str. 13)

• Ptolemej (str. 14)
• Aristarh (str. 15)
• Kopernik (str. 16-17)
• Galilei (str. 18)
• Kepler (str. 19-20)
• Newton (str.2 1)
• Einstein(str. 22-2 3)
• Hawking (str.2 4)
• Literatura (str. 25)

3
KRATEK UVOD

• V najini projektni nalogi vam bova na kratko
  predstavila
• Kako sta nastala
• Julijanski in Gregorjanski koledar
• Geocentricni in Heliocentricni Soncev sistem
• Nekaj vam bova povedala tudi o vélikih
  zgodovinskih astronomih.
• Upava da vam bo najina predstavitev všec in boste
  uživali.

4
Julijanski koledar

• je oblika koledarja, ki temelji na tropskem ali
  Soncevem letu in se imenuje po Gaju Juliju
  Cezarju. Koledar so uvedli leta 46 pr. Kr. in je
  zacel veljati leto kasneje 45 pr. Kr.
• Koledar je imel navadno leto s 365 dnevi z 12
  meseci in vsake štiri leta prestopno leto.
• Koledar uporablja pravoslavna cerkev.

5
Gregorjanski koledar

• je soncni koledar, ki ga trenutno uporabljajo
  skoraj po celem svetu.
• Koledar je po neuspešnih prejšnjih poskusih na
  prošnjo papeža Gregorja XIII. kot predelavo
  julijanskega koledarja pripravila posebna
  komisija na podlagi predloga neapeljskega
  zdravnika, astronoma in fizika.
• Razglašen 24.2.1582 z bulo Inter gravissimas.
  Odvecne dneve, ki so se nakopicili zaradi napake
  julijanskega koledarja, so nadomestili s
  preskokom dni ob uvedbi koledarja.

6
Geocentricni Soncni sistem

• Stara trditev, da Zemlja miruje v središcu
  vesolja. Povezana je z imenom Klavdija Ptolemeja,
  ki je živel konec prvega in zacetek drugega
  stoletja. To verovanje se je ohranilo vse do
  šestnajstega stoletja, ko je Kopernik zagovarjal
  svoj heliocentricni sistem in dokazal, da je
  Sonce središce sistema. Astrologija pa še naprej
  uporablja geocentricni sistem. Seveda ne zaradi
  neznanja, ampak zato, ker se položaji planetov
  in zvezd, pa tudi njihovi medsebojni odnosi ali
  aspekti beležijo in razlagajo s tocke, od koder
  jih opazujemo to je Zemlja. Zato se v vseh
  astroloških izracunih Zemlja pojmuje kot središce
  sistema.

7
Heliocentricni Soncev sistem

• je v astronomiji model Osoncja, v katerem je
  gravitacijsko središce Sonce. Teoriji in nazoru
  recemo tudi heliocentrízem. Beseda izhaja iz
  starogršcine, kjer Helios pomeni sonce, kéntron
  pa središce. Zgodovinsko se heliocentricni model
  razlikuje od geocentricnega modela in sodobnega
  geocentrizma, kjer je v središcu mišljena Zemlja.
• zamisel, da se dejansko vrti Zemlja in da je
  Sonce središce Osoncja, je prvi predlagal
  indijski ucenjak in mislec Sage Jadžnavalkja
• Jadžnavalkja je opisal Zemljo kot kroglo in Sonce
  kot središce krogel. Na podlagi tega modela, so
  natancno izmerili razdalji od Zemlje do Sonca in
  Lune, ki sta 108-krat vecji od premerov teh
  nebesnih teles.

8
Tales

• grški filozof, matematik, astronom in inženir,
  okoli 635 pr. Kr.,milet, Jonija, okoli 543 pr.
  Kr.
• Tales je bil Pitagorov sodobnik
• Bil je eden od sedmerice modrih. Njegov ucenec je
  bil Anaksimander ali celo Pitagora.

9

• Tales je bil bogat trgovec in je prepotoval velik
  del sveta. Bil je tudi v Egiptu, kjer se je
  seznanil z astronomijo in geometrijo. Iz Egipta
  je prinesel tudi pojem števila. Enote 1 ni kot
  Evklid štel med števila.
• je napovedal soncev mrk za 28.maj leta 585 pr.
  Kr.

10
Aristotel

• filozof,
• 384 pr. Kr., Stagira, (grška kolonija na
  makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, 7.
  marec 322 pr. n. št., Halkida, otok Evboja
• ustanovil samostojno filozofsko šolo v Liceju,
  gimnaziji blizu mesta
• Opozoril je, da je senca na Luni med Luninim
  mrkom okrogla, kar dokazuje, da je Zemlja
  okrogla.

11
Hiparh

• astronom, geograf in matematik
• okoli 190 pr. Kr., Mala Azija
• okoli 120 pr. Kr., verjetno otok Rod
• Delal je, ko astronomija še ni bila velika
  znanost in jo je s svojim delom in postopki zelo
  obogatil

12

• velja za zacetnika in oceta znanstvene
  astronomije, najvecjega grškega astronoma
  opazovalca
• Jasno je to da so grški astronomi in Hiparh
  prevzeli veliko znanja od Kaldejcev
• Dopolnil je seznam opazovanj mrkov
• Kasneje je verjetno zacel šteti Lunine mesece od
  prvega meseca po Aleksandrovi zmagi
• Hiparh je izdelal mnogo astronomskih
  instrumentov, ki so bili zelo dolgo casa uporabni

13
ERATOSTEN

• grški matematik, geograf in astronom (verjetno)
  kaldejskega porekla,
• 276 pr. n. št., Kirene (sedaj Šahat, Libija),
• 194 pr. n. št., Aleksandrija.
• Eratosten je študiral v Aleksandriji in nekaj let
  v Atenah. Leta 236 pr. n. št. je na predlog
  Ptolemeja III. Evergetesa I. postal vodja in
  tretji knjižnicar aleksandrijske knjižnice
• Verjel je da je Zemlja krogla in okoli leta 240
  pr. n. št. je izracunal njen premer s pomocjo
  trigonometrije in podatkov o kotih Sonca ob
  poldnevu v Aleksandriji in Sieni (sedaj Asuan,
  Egipt).

14
PTOLOMEJ

• Klavdij Ptolemej grško (egipcanski) astronom,
  astrolog, matematik, geograf in fizik,
• okoli 85, Ptolemais Hermia,
• okoli 170, mogoce Aleksandrija
• V svoji knjigi Megale mathematike syntaxis tes
  astronomias iz leta 138 je v sistematicni obliki
  dal prikaz celotne astronomije do svojega casa,
  ob koncu aleksandrijske dobe, pri cemer se je
  opredelil za geocentricni sestav, kar je bilo
  velikega pomena.

15
Aristarh

• grški astronom in matematik
• 310 pr. n. št., Samos, Grcija, okoli 230 pr.
  Kr., Aleksandrija.
• prvi astronom, ki je predlagal, da Zemlja kroži
  okoli Sonca in, da so planeti podobni Zemlji in
  prav tako krožijo okoli Sonca

16
Nikolaj Kopernik

• poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik,
  administrator in ekonomist,
• 1473, Torunj (pruski Thorn), Poljska,
• v premožni družini trgovcev
• 24. maj 1543, Frombork, Poljska
• Ukvarjal se je s precesijo enakonocij

17

• Leta 1525 je Kopernik dolocil dolžino sidericnega
  leta 365d 6h 9m 40s (napaka 30s) pri cemer je
  omenjal Tabitovo oceno
• menil tudi, da je nespremenljivo sidericno leto
  odgovorno za gibanje Zemlje okoli Sonca in ne
  tropsko leto, ki se navidezno spreminja zaradi
  napacne teorije trepidacije. O precesiji
  enakonocij je pisal na zacetku 3. knjige svoje
  znamenite Knjige kroženj

18
GALILEO GALILEI

• Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik,
  astronom in filozof,
• 15. februar 1564, Pisa, Italija,
• 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah
• Znan je postal leta 1586, ko je objavil
  podrobnosti o svojem izumu, hidrostaticni
  tehtnici. Podal je zakone prostega pada, nihala
  in meta.
• Ovrgel je Aristotelovo prepricanje, ki je bilo
  še tedaj v veljavi, da razlicno težka telesa
  padajo z razlicnimi hitrostmi.
• Prouceval je gibanje teles in ugotovil Galilejev
  zakon ali zakon o vztrajnosti, po katerem telo
  miruje ali se giblje premo enakomerno po premici
  s stalno hitrostjo, ce nanj ne deluje nobena
  zunanja sila, kar pravi tudi 1. Newtonov zakon,
  ki ga je Newton povzel po Descartesu.

19
Johanes Kepler

• nemški astrolog, astronom in matematik
• 27. December 1571, Weid der Stadt, Würtenberg
• 15. November 1630, Regensburg, Bavarska

20

• študiral teologijo in klasiko na Univerzi v
  Tübingenu
• takoj je sprejel Kopernikovo teorijo, saj je
  verjel, da mora biti enostavnost Kopernikovih
  tirnic božje delo.
• Leta 1627 je izdal svoje tabele Chilias
  Logarithmorum ad totidem Numerus Rotundus in nato
  še 1627 (1625) Rudolfove (Rudolfinske) tabele
  (tablice) (Tabulae Rudolphinae), kjer je dodal
  posamezne tabele za logaritem kosinusa po koraku
  10 sekund, vendar na zelo majhnem intervalu.

21
Isaac Newton

• Angleški fizik, matematik, astronom, filozof,
  ezoterik in alkimist,
• 4. januar 1643 (25. december 1642, stari
  angleški koledar), vas Woolsthorpe pri Grenthamu,
  grofija Lincolnshire, Anglija,
• 31. marec 1727, London, Anglija.
• Newton je tedaj zares razmišljal o gibanju Lune
  in planetov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji
  zaposlovali vse tedanje fizike
• Newton je prvi uporabljal sodobne znake za višje
  korene.
• Leta 1687 je izšla njegova knjiga z naslovom
  (Matematicna) Nacela naravoslovja (filozofije
  narave) (Philosophiae naturalis principia
  mathematica). Filozofijo narave bi danes lahko
  nadomestili s fiziko ali še bolje z mehaniko.

22
Albert Einstein

• švicarsko-ameriški fizik in matematik nemškega
  rodu,
• 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemcija,
• 17. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA
• Pri petih letih mu je oce pokazal žepni kompas in
  Einstein je spoznal, da je nekaj
  v praznem prostoru delovalo na iglo. To
  izkustvo je kasneje opisal kot najvecje razodetje
  v svojem življenju.

23

• Einstein se je zacel uciti matematike pri
  približno dvanajstih letih
• V prvi objavi cudežnega leta 1905 je Einstein
  postavil domnevo, da je svetloba sestavljena iz
  majhnih delcev, svetlobnih kvantov - ceprav je
  vladala tedaj splošna enotnost glede valovne
  narave svetlobe.
• V svoji drugi objavi je razložil Einstein
  Brownovo gibanje kot statisticno gibanje delcev,
  namrec molekul, katerih obstoj v tistem casu še
  niso zagotovo potrdili.
• V tretjem delu je Einstein skoraj v popolnosti
  razvil posebno teorijo relativnosti.

24
Stephen Hawking

• Stephen Hawking (1942-) je teoreticni fizik, znan
  po pomembnih prispevkih h kvantni fiziki,
  predvsem teorijam kozmologije, kvantne
  gravitavije, crnih lukenj. Poleg tega je uspešen
  popularizator znanosti, predvsem s knjigami.
• Stephen Hawking je izjavil, da je po tridesetih
  letih koncno dojel, da se je motil o crnih
  luknjah.

25
Zakljucek

• Literatura
• -------------------------
• Internet
• Brskalnik google
• http//sl.wikipedia.org
• --------------------------
• Spika (april 2000)
• -- (februar 1995)
• -- (maj1995)

• Naloga nama ni bila lahka, saj je bilo treba
  vsebino zelo skrciti ampak samo toliko, da bi
  razumeli o cem govoriva. Po svoje je bila naloga
  zanimiva, saj sva izvedela veliko zanimivega.
  Upava, da ste veliko odnesli od tega in vam bo to
  pomagalo.