Title: GIMNAZIJE v Ljubljani
1GIMNAZIJE v Ljubljani
2GIMNAZIJE
- SPLOÅ NE
- s športnim oddelkom (Gimnazija Ljubljana Šiška,
Gimnazija Å entvid) - z evropskim oddelkom (Gimnazija Poljane,
Gimnazija Bežigrad) - STROKOVNE
- Ekonomska (Srednja ekonomska Å¡ola Lj., Ekonomska
šola Ljubljana) - Umetniška (Srednja šola za oblikovanje in
fotografijo Lj.-likovna smer Srednja glasbena in
baletna Å¡ola-glasbena smer, plesna smer Srednja
vzgojiteljska Å¡ola in gimnazija Ljubljana-plesna
smer) - Tehniška (Srednja šola za elektrotehniko in
racunalništvo, Gimnazija in veterinarska šola) - ZASEBNE (Škofijska klasicna gimnazija, Gimnazija
Želimlje, Waldorfska šola, EURO šola).
31. GIMNAZIJA Å ENTVID LJUBLJANA
- Prušnikova ulica 98, Ljubljana
- gimnazija (160 mest)
- gimnazija s Å¡portnim oddelkom (40 mest)
- trajanje izobraževanja 4 leta
- vechttp//www.s-gimsen.lj.edus.si/
4PROGRAM GIMNAZIJA
- MATURA IZ PETIH PREDMETOV
- slovenšcine,
- tujega jezika (angleški, nemški, francoski),
- matematike,
- med izbirnimi predmeti (fizika, biologija,
kemija, informatika, geografija, zgodovina,
sociologija, psihologija, filozofija, ekonomija,
tuji jeziki, umetnostna zgodovina) izbere
kandidat dva predmeta.
5Å PORTNI ODDELEK
- Namen Å¡portnih oddelkov je, dijakom Å¡portnikom
omogociti take pogoje Å¡olanja v gimnazijskem
programu, da lahko združujejo zahteve izbrane
športne panoge in šole ter so hkrati uspešni na
obeh podrocjih. Å ola s posebnim nacinom dela,
kjer poleg razrednika z dijaki Å¡portniki delata
še športni in pedagoški koordinator, omogoca
visoke pogoje za izvedbo programa. Hkrati pa se
skupaj s starši in trenerjem vzpostavi trikotnik,
ki dijaka Å¡portnika obravnava celovito, saj je
povezanost vseh skupaj, kljucna za celotno
uspešnost modela športnih oddelkov. Koncni cilj
je uspešno opravljena matura ob stalnem
zagotavljanju pogojev za uspešnost v izbrani
Å¡portni panogi.
6VPISNI POGOJI (Å¡portni oddelek)
- Dodatna potrdila ob prvem vpisu v Å¡portni oddelek
v programu Gimnazija - POTRDILO O REGISTRACIJI IN UDELEŽBI NA URADNIH
TEKMOVANJIH NACIONALNE PANOŽNE ZVEZE - POTRDILO O CLANSTVU V ŠPORTNEM KLUBU OZIROMA
DRUÅ TVU - IZJAVA TRENERJA O SODELOVANJU (Razen izjave
trenerja lahko ostale obrazce izpolnijo tudi
starši in kandidat,vendar jih mora potrditi
odgovorna oseba panožne zveze in/ali kluba)
7VPISNI POGOJI (Å¡portni oddelek)
- POTRDILO OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE-ZÅ S (ce
ga kandidat ima) - POTRDILO ZDRAVNIKA SPECIALISTA MEDICINE Å PORTA
ALI OSEBNEGA ZDRAVNIKA - Kandidat lahko predloži kopijo obdelanih
rezultatov Å¡portno vzgojnega kartona (izda jo
Å¡portni pedagog na osnovni Å¡oli) ali rezultate
pridobljene na osnovi meritev in preverjanj v
športnem klubu/društvu, nacionalni športni
panožni zvezi ali reprezentanci. - Individualni razgovor (ce je potrebno).
8Izbor med kandidati-Å¡portni oddelek
- Prva selekcija na podlagi vlog v kateri so
vpisani najboljši športni dosežki - individualni in ekipni športi se obravnavajo
enako - na podlagi športnih rezultatov naredijo ožji
IZBOR - v nadaljevanju vpisnega postopka Å¡tejejo samo Å¡e
dosežene tocke, pridobljene s koncnim uspehom in
NPZ - ce na podlagi predloženih dokazil ne morejo
oceniti Å¡portne perspektivnosti kandidata,
izvedejo individualni razgovor z njim, starši in
trenerjem
9Delo s Å¡portnimi oddelki
- Vsako šolsko leto vpišejo en razred dijakov
Å¡portnikov (od osemnajst do dvaindvajset), ki
prihajajo iz razlicnih Å¡portnih panog. - Znacilnosti Å¡portnih oddelkov je da imajo
program prilagojen tako, da jim omogoca kar
najbolj uspešno združevanje šole in športa.
Najpomembnejši nacini prilagojenega pouka so - vsako ustno preverjanje je napovedano
- pouk imajo samo v dopoldanskem casu
- profesorji, ki jih ucijo imajo z njimi tudi
individualne ure - imajo vec ur Å¡portne vzgoje
- lahko izvajajo treninge med poukom Å¡portne vzgoje
ali zunaj šole v tem casu - poleg razrednika delata z njimi še pedagoški
(vzgojno in ucno podrocje) in Å¡portni (Å¡portno
podrocje) koordinator.
10Delo s Å¡portnimi oddelki
- Za same športnike je najtežje usklajevanje
Å¡olskih in Å¡portnih obveznosti, saj treningi ne
predstavljajo samo casovne obremenitve, ampak
tudi telesno obremenitev, katere posledice se
pogosto zaznajo že en dan po treningu. Vsako
izostajanje znotraj pouka pa pomeni Å¡e dodatno
težavo. - Najvecja težava s katero se ubadamo so ravno
izostanki v casu pouka. Å portne izostanke znotraj
pouka dovolimo samo dijakom, ki so ucno uspešni.
Znacilnost športnih oddelkov na naši šoli je tudi
ta, da so oddelki nespecificni in heterogeni
(mešani po spolu in šport), zato to od nas terja,
da vsakega dijaka obravnavamo Å¡e bolj
individualno. - Ravno zato je število dijakov v razredu manjše -
dvajset.
11PREHAJANJE iz športnih v splošne oddelke
- Ce se dijak-Å¡portnik preneha aktivno ukvarjati s
Å¡portom preko katerega je pridobil status
Å¡portnika, potem ob koncu Å¡ol. leta po dogovoru z
razrednikom, Å¡ol. psihologinjo ter obema
koordinatorjema preide v splošni oddelek z enakim
programom - enak postopek se izvede v primeru daljših
zdravstvenih težav ali poškodbe
12PREHAJANJE iz splošnih v športne oddelke
- Vloga za dodelitev interne kategorizacije in
dodelitev statusa Å¡portnika - potrdilo o clanstvu v Å¡portni organizaciji
(zajeto na vlogi) - ocena perspektivnosti, ki ji napiše trener
kandidata - potrdilo zdravnika o zdravstvenem stanju
- obdelani rezultati Å V kartona za zadnje Å¡ol.leto
132. GIMNAZIJA LEDINA
- Resljeva 12, Ljubljana
- Že ob vpisu na šolo oblikujejo oddelke po
izbirnih vsebinah (jezikovna, splošna,
naravoslovno-matematicna) - predmetnik prvega letnika je enoten
14PRILAGAJANJE Å OLSKIH OBVEZNOSTI
- STATUS
- dijaka vrhunskega Å¡portnika
- perspektivnega Å¡portnika
- dijaka kulturnika
- dijaka raziskovalca
- Delo z nadarjenimi dijaki
15VPIS NA GIMNAZIJO LEDINA
- Ucni uspeh v 7., 8., 9. razredu OÅ (zakljucne
ocene obveznih predmetov ocene splošnega ucnega
uspeha) max 190 tock - V primeru, da se na spodnji meji razvrsti vec
kandidatov z istim Å¡tevilom tock rezultati pri
NPZ (mat, slo), s pisnim soglasjem staršev oz.
zakonitih zastopnikov
16PREDMETNIK
- SLOVENÅ CINA , MATEMATIKA
- PRVI TUJI JEZIK (anglešcina), DRUGI TUJI JEZIK
(nemšcina, italijanšcina, francošcina, španšcina
ali rušcina) - ZGODOVINA
- Å PORTNA VZGOJA
- GEOGRAFIJA, BIOLOGIJA
- FIZIKA, KEMIJA
- PSIHOLOGIJA, SOCIOLOGIJA
- FILOZOFIJA, LIKOVNA UMETNOST
- GLASBA, UMETNOSTNA ZGODOVINA
- INFORMATIKA
- PEDAGOGIKA
17KROŽKI
- Aerobika, avantgardisticna poezija, badminton,
bralni klub, debatni klub, fitness, foto krožek,
francošcina, geografski krožek, gimnastika za
dekleta, Jazzina - šolski band, kemijski krožek,
kiparski krožek,košarka za fante, krožek
pletenja, lutke,Glavica Mladika - Å¡ol. casopis,
odbojka, pevski zbor, racunalniški krožek,
rušcina, Šila - Impro liga, španšcina, študijsko
risanje, verstva in etika, zgodovinski krožek.
183. GIMNAZIJA VIC
- Tržaška 72, Ljubljana-Vic
- Splošna gimnazija (ni usmeritev kot pri
strokovni, umetniški, klasicni) - oddelki se dolocajo glede na izbiro drugega
tujega jezika (nemški, francoski, italijanski,
Å¡panski jezik) - V 2. letniku si dijak lahko izbere tudi 3. tuji
jezik
19Osnovni statisticni podatkiv Å¡olskem letu
2007/08
- obiskuje Gimnazijo Vic 797 dijakov,
- v 24. oddelkih,
- poucuje 50 uciteljev,
- trije naravni govorci (za anglešcino in nemšcino)
- trije laboranti (za kemijo, fiziko in biologijo)
- prehodnost je 99,75
- uspeh na maturi je 100
20PREDMETNIK
- Sestavljajo obvezni in izbirni predmeti ter
izbirne vsebine - OBVEZNI predmeti
- 4 leta SLJ in književnost, MAT, prvi tuji
jezik-angleški j., 2. tuji jezik (nemški,
francoski, italijanski ali Å¡panski jezik), ZGO,
Å VZ - 3 leta GEO, BIO, KEM, FIZ
- 1 leto GVZ, likovna umetnost, informatika,
sociologija, psihologija, filozofija - Tedenska ucna obveznost dijakov je 32 ur
21IZBIRNE VSEBINE
- V 1., 2., 3. letniku imajo na razpolago 90 ur, v
4. letniku pa 30 ur. - Obvezni del izbirnih vsebin nacrtuje in izvaja
Å¡ola po letnem delovnem nacrtu, prosti del pa
lahko dijaki izberejo iz ponudbe Å¡ole oz. drugih
izvajalcev.
22ZAKLJUCEK GIMN. PROGRAMA
- Z maturo, ki obsega 5 predmetov, in sicer trije
obvezni (SLJ in književnost MAT TJA) ter dva
izbirna predmeta, ki ju dijak izbere med
splošno-izobraževalnimi predmet (nemški jezik,
francoski jezik, italijanski jezik, Å¡panski
jezik, biologija, kemija, fizika, geografija,
zgodovina, sociologija, psihologija, filozofija,
umetnostna zgodovina in informatika).
23RAZNO
- RAZISKOVALNI TABORI
- DELOVNE EKSKURZIJE (Tunizija, Egipt, Italija,
Nizozemska, Norveška, ZDA ) - Vec na spletni strani gimnazije Vic!
244. GIMNAZIJA POLJANE
- Strossmayerjeva ul.1, Ljubljana
- PROGRAM
- splošna gimnazija ()
- klasicna gimnazija ()
25KLASICNA GIMNAZIJA
- Klasicna gimnazija je program splošne gimnazije z
razširjeno ponudbo obveznih splošnoizobraževalnih
predmetov. Med njimi je - kot vsebinska rdeca nit
programa - latinski jezik s književnostjo, ki se
poucuje na dveh ravneh, zacetni in nadaljevalni.
Okrepljena sta tudi pouk zgodovine in filozofije,
med izbirnimi možnostmi za drugi tuji jezik pa je
poleg nemšcine, francošcine, italijanšcine in
španšcine tudi klasicna gršcina.
26KLASICNA GIMNAZIJA
- V primerjavi z gimnazijo je v obveznem delu
klasicne gimnazije obseg naravoslovja zožen
razliko lahko dijaki nadomestijo v izbirnem delu
programa, ki v 3. in 4. letniku omogoca tako
Å¡iritev znanj na posameznih podrocjih kot
intenzivno pripravo na maturo. Že v 3. letniku
lahko dijaki iz fonda Å¡tirih nerazporejenih ur
izbirajo - tretji moderni tuji jezik,
- klasicni jezik (gršcina),
- dva naravoslovna predmeta (biologija, kemija,
fizika), - umetnostna zgodovina,
- likovna umetnost
- in glasba.
27KLASICNA GIMNAZIJA
- V 4. letniku je fond nerazporejenih ur Å¡e vecji,
dijak pa se odloca glede na izbor predmetov za
maturo. Priprave na maturo dijak klasicne
gimnazije izbira med naslednjimi možnostmi - tuji jezik (klasicna jezika latinšcina, gršcina
moderni jeziki anglešcina, nemšcina,
francošcina, španšcina, italijanšcina), - družboslovni predmet (zgodovina, geografija,
filozofija, sociologija, psihologija), - naravoslovni predmet (fizika, biologija, kemija),
- zgodovina umetnosti.
28KLASICNA GIMNAZIJA
- Klasicna gimnazija je torej namenjena tistim, ki
si želijo v srednji šoli pridobiti najširša
humanisticna znanja. - S tem je idealna osnova zlasti za nadaljnji
Å¡tudij jezikoslovja, (modernih in klasicnih
jezikov ter splošnega jezikoslovja), zgodovine in
arheologije, umetnostne zgodovine, prava in
drugih humanisticnih in družboslovnih ved ter
medicine, farmacije, veterine uspešno pa
pripravlja dijake tudi za Å¡tudij v drugih
univerzitetnih programih. - NOVO v tem šolskem letu zmanjšanje število
oddelkov klasicne gimnazije 2 oddelka namesto
Å¡tirih!!
29PROGRAM GIMNAZIJA povecano Å¡tevilo oddelkov 6
oddelkov namesto Å¡tirje
- Program gimnazije vsebuje temeljni del, ki je
enoten za vse gimnazije, in obvezni izbirni del,
ki je posebnost šole. Že ob vpisu na šolo bodo
ucenci izbirali med dvema usmeritvama, in sicer
JEZIKOVNO ali SPLOÅ NO. Izbira temelji predvsem na
zanimanju dijakov in je povezana tudi s
predvidenim nadaljnjim Å¡tudijem, ceprav sam vpis
na univerzo od nje ni odvisen, saj o njem odloca
uspeh pri maturi. Predmetnika za posamezno
usmeritev sta v 1. letniku enaka, locita pa se po
razporeditvi nerazporejenih ur v 2. in 3.
letniku. V jezikovni usmeritvi so vse te ure
namenjene tretjemu tujemu jeziku, v splošni
usmeritvi pa so dodane razlicnim družboslovnim
predmetom. - Dijak ob vpisu v 1. letnik odloci za splošno ali
za jezikovno usmeritev. Tako že ob vpisu izbere
dolocene izbirne predmete za 2. in 3. letnik,
izbirne predmete, ki so enaki za obe usmeritvi,
pa izbere sam konec tretjega letnika
30JEZIKOVNA USMERITEV
- Dijakom od 2. letnika dalje omogoca tudi pouk
tretjega tujega jezika, ki je - glede na
kombinacijo s prvim in drugim - nemšcina. Pouk
tretjega jezika traja dve leti po tri ure na
teden. V 4. letniku se dijaki lahko odlocijo za 6
ur tega jezika na teden, tako da se izenaci obseg
znanja drugega in tretjega tujega jezika. Ucenje
tujih jezikov seveda ni namenjeno le tistim, ki
jih želijo po koncani gimnaziji študirati, ampak
bodocim strokovnjakom na najrazlicnejših
podrocjih, saj je nujno za razumevanje strokovne
literature in mednarodno sodelovanje.
31SPLOÅ NA USMERITEV
- Ucencem daje dodatne ure umetnostne vzgoje
(glasba in likovna umetnost) ter razširjeno
znanje geografije in informatike, dodana je tudi
ura pri lektorju tujega jezika. - V 4. letniku obstaja široka možnost izbire
družboslovnih vsebin, katere namen je priprava za
Å¡tudij ekonomije, prava, filozofije, zgodovine,
etnologije, geografije, sociologije, psihologije,
pedagogike ali umetnostne zgodovine na Filozofski
fakulteti, sociologije, novinarstva ali
politologije na FDV, organizacijskih ved, pa tudi
priprava za študij na vecini umetniških akademij.
32EVROPSKI ODDELEK
- Novi programski elementi so predvsem sledeci
- poglobljeni in razširjeni cilji pouka tujih
jezikov, - razširjeni in poglobljeni cilji pouka
slovenšcine, - uvedba novega predmeta evropske študije,
- razširitev programa obveznih izbirnih vsebin
(OIV) s programi mednarodnega sodelovanja, - projektno delo kot oblika medpredmetnega
povezovanja, - vkljucevanje tujcev kot rojstnih govorcev v pouk
tujega jezika (TJ) in nejezikovnih predmetov, - timsko poucevanje,
- nacrtno vkljucevanje dijakov v izvenšolske
dejavnosti. - NOVO povecano Å¡tevilo ur izbranega tujega jezika
(tja, španšcine) narodne/mednarodne izmenjave
kot del programa.
33ZAKLJUCEK IZOBRAŽEVANJA
- Dijak uspešno konca izobraževanje po programu
gimnazije, ko opravi maturo in si s tem pridobi
srednjo izobrazbo. Å olsko delo je skladno z
ucnimi nacrti zastavljeno tako, da dijake
pripravi na maturo iz treh obveznih (slovenski
jezik, matematika, moderni tuji jezik) in dveh
izbirnih predmetov z vseh splošnoizobraževalnih
predmetnih podrocij. - Za EVROPSKI ODDELEK sta na maturi ob slovenšcini
in matematiki obvezna dva tuja jezika.
34POSEBNOST GIMNAZIJE POLJANE
- Å iroka izbira tujih jezikov TJA (prvi tuji
jezik), nemšcina, francošcina, španšcina,
italijanšcina, rušcina, latinšcina, stara
gršcina, fakultativno pa kitajšcina in arabšcina. - V drugem letniku (splošna gimn.) ali v tretjem
letniku (klasicna gimn.) lahko izberejo Å¡e 3.
tuji jezik.
355. GIMNAZIJA BEŽIGRAD
- Periceva ul. 4, Ljubljana
- 34 oddelkov programa gimnazija, od tega 3
evropski oddelki - 2 oddelka mednarodne mature
- 4 oddelke mednarodne Å¡ole
36SPLOÅ NO
- Za maturo ponuja Gimnazija Bežigrad pripravo na
široko izbiro predmetov angleški jezik, nemški
jezik, francoski jezik, fizika, kemija,
biologija, zgodovina, geografija, psihologija,
filozofija, sociologija, umetnostna zgodovina in
ekonomija.
37MEDNARODNA MATURA
- Nacionalni maturi je enakovredna tudi mednarodna
matura. - Program mednarodne mature poteka zadnji dve leti
šolanja z anglešcino kot ucnim jezikom in se
zakljuci z mednarodno maturo iz Å¡estih predmetov.
- Pogoj za vpis je dobro znanje anglešcine, prav
dober ali odlicen ucni uspeh, saj v programu ni
klasicnega Å¡tevilskega ocenjevanja. - Mednarodna Å¡ola je namenjena otrokom tujcev, ki
živijo in delajo v Sloveniji. Tudi tu poteka pouk
v anglešcini, prvi dve leti po programu Middle
Years Programme, zadnji dve po programu
mednarodne mature. Del stroškov šolanja se
pokriva s Å¡olnino.
38PREDMETNIK za program gimnazija
- Dijaki bodo lahko na zacetku Å¡olanja izbrali
oddelke z razlicnimi usmeritvami - s poglabljanjem podrocja matematike, drugi tuji
jezik zacetna nemšcina (dodatna ura matematike iz
fonda nerazporejenih ur se bo izvajala v 2.
letniku) - z razširjenim programom pouka nemšcine kot
drugega tujega jezika - splošni oddelek (drugi tuji jezik zacetna
nemšcina ali francošcina) - športni oddelek, drugi tuji jezik zacetna
nemšcina (dodatna ura športne vzgoje se bo
izvajala v 2. letniku) - evropski oddelek, drugi tuji jezik zacetna
nemšcina ali francošcina (dodatne ure tujih
jezikov, slovenšcine in evropske študije v
izbirnem delu predmetnika)
39PREDMETNIK za program gimnazija
- Oddelki se bodo oblikovali na ta nacin le v
primeru, ce bo dovolj interesa za posamezne
oddelke. Ce bo prijav za oddelek z doloceno
usmeritvijo premalo, te usmeritve ne bo. V
primeru, da bo prijav za neko usmeritev prevec,
bodo imeli prednost dijaki z ustreznimi priznanji
in vecjim Å¡tevilom tock oz. za Å¡portni oddelek
aktivni Å¡portniki. - V prvem letniku bo potekal program po enotnem
predmetniku za vse usmeritve razen evropskega
oddelka (dodatna ura jezika), v višjih letnikih
pa bo odvisen od usmeritve in priprav na maturo.
Ceprav se bodo posamezne usmeritve zacele
izvajati Å¡ele v drugem letniku, se morajo ucenci
odlociti za oddelke s temi usmeritvami že pri
vpisu
40MATEMATICNI ODDELEK
- Namenjen predvsem dijakom z izjemnim zanimanjem
za matematiko in fiziko (priporocamo ga ucencem z
Vegovim oz. Stefanovim priznanjem).
41Å PORTNI ODDELEK
- V Å¡portnem oddelku se bodo dijaki bolj intenzivno
seznanjali z razlicnimi Å¡porti. V primeru
prevelikega Å¡tevila kandidatov bodo imeli
prednost aktivni Å¡portniki, sicer pa za vpis v ta
oddelek ni posebnih pogojev in omejitev.
42RAZÅ IRJEN PROGRAM NEMÅ CINE
- Razširjeni program pouka nemšcine je namenjen
predvsem dijakom z dobrim predznanjem nemšcine
(vsaj dve leti ucenja nemšcine) in zanimanjem za
nemšcino. Dijaki te usmeritve bodo imeli v 1. in
2. letniku možnost dveh dodatnih ur pouka
nemšcine, praviloma v casu izven pouka, pri
programskem ucitelju iz Nemcije. V 3. in 4.
letniku se bodo lahko pripravljali na izpit za
Nemško jezikovno diplomo II.
43EVROPSKI ODDELEK
- Primeren za dijake, ki jih zanima družboslovje in
ucenje tujih jezikov in so se pripravljeni
vkljuciti v programe mednarodnega sodelovanja ter
v zunajšolske dejavnosti z evropsko oz. globalno
tematiko.
44DEJAVNOSTI NA GIMNAZIJI BEŽIGRAD
- IZBIRNE VSEBINE
- projektni teden, Å¡portni in raziskovalni tabori,
vzgoja za družino, mir in nenasilje, zdravstvena
vzgoja, Å¡portne in kulturne dejavnosti,
dejavnosti na podrocju glasbene in likovne
umetnosti, prostovoljno socialno delo,
državljanska kultura, tecaj uspešnega ucenja,
tecaj prve pomoci in cestnoprometnih predpisov,
kulturne dejavnosti, ekskurzije, maturantski izlet
45Å portne aktivnosti
- Dijaki se lahko udejstvujejo tudi v Å¡portu in
tekmujejo v košarki, nogometu, odbojki ter
badmintonu ali pa sodelujejo v navijaški in
plesni skupini.
46Fakultativni jeziki
- Za dijake, ki bi se radi ucili vec tujih jezikov,
je na Å¡oli organiziran fakultativni pouk
francošcine, italijanšcine, španšcine in rušcine.
47Nemška jezikovna diploma
- Nemška jezikovna diploma (DSD) je mednarodni
izpit iz nemškega jezika, ki omogoca študij na
nemških univerzah brez dodatnih preizkusov znanja
jezika. Priprave na izpit potekajo v 3. in 4.
letniku dve uri tedensko po pouku, vodijo jih
ucitelji Å¡ole in programski ucitelj iz Nemcije.
Izpitni roki za pisni del so v pozni jeseni, za
ustni pa pozimi ali spomladi. Priprav in samega
izpita dijakom Gimnazije Bežigrad ni treba
posebej placati, pogoj za vkljucitev v priprave
pa je vsaj prav dobra ocena iz nemškega jezika v
drugem letniku. - Kaj nudi jezikovna diploma?
- Z DSD II lahko študirate v Nemciji. Olajša
pridobivanje Å¡tipendij. Koristna je pri prijavah
za službo. - Vec http//www.s-gimb.lj.edus.si/gimb/index.php?i
d142
48Prostovoljno delo
- Prostovoljno delo na Gimnaziji Bežigrad ima
dolgoletno tradicijo. Poleg tega, da dijaki kot
prostovoljci pomagajo mlajšim vrstnikom preko
Centrov za socialno delo in MISSS-a, vsako leto
pripravimo tudi dobrodelni teden v sodelovanju z
Obmocno enoto Rdecega križa Ljubljana, namen tega
tedna je zbrati denar za nakup novoletnih daril
otrokom iz slabše situiranih družin.
496. GIMNAZIJA JOŽETA PLECNIKA oz. ŠUBICEVA
GIMNAZIJA
- Å ubiceva 1, Ljubljana
- Splošna gimnazija (210)
50PREDMETNIK GIMNAZIJE
- OBVEZNI Å TIRILETNI PREDMETI SLJ, MAT, prvi tuji
jezik, drugi tuji jezik, ZGO, Å VZ - OBVEZNI PREDMETI GVZ, LVZ, GEO, BIO, KEM, FIZ,
psihologija (2. ali 3. letnik), sociologija (2
ali 3 letnik), filozofija (3. ali 4. letnik),
informatika
51SPLOÅ NA GIMNAZIJA
- Predmetnik splošne gimnazije predvideva od 2.
letnika naprej doloceno Å¡t. izbirnih ur, ki jih
bo Å¡ola glede na interese dijakov razporedila med
obvezne maturitetne predmete, tuje jezike,
naravoslovne in družboslovne predmete. - PREDVIDEVAJO NASLEDNJO RAZPOREDITVE (lahko pride
do sprememb) - Splošni program s poglabljanjem naravoslovnih
predmetov (tuja jezika TJA, NEM). Ure za izbirne
predmete bodo v višjem letniku namenjene
naravoslovju ter obveznim in izbirnim
maturitetnim predmetom.
52PREDMETNIK
- Splošni program s poglabljanjem družboslovnih
predmetov - tuja jezika TJA in francošcina ali nemšcina
- ure za izbirne predmete bodo v višjem letniku
namenili družboslovju ter obveznim in izbirnim
maturitetnim predmetom. - Splošni program s poglabljanjem družboslovnih
predmetov - tuja jezika TJA in italijanšcina
- ure za izbirne predmete bodo v višjem letniku
namenili družboslovju ter obveznim in izbirnim
maturitetnim predmetom.
53PREDMETNIK
- Splošni program s poglabljanjem tujih jezikov
- tuji jeziki TJA, nemšcina in italijanšcina ali
latinšcina - tretji tuji jezik bodo dijaki imeli od 2. letnika
dalje. V 4. letniku bodo poglabljali obvezne in
izbirne maturitetne predmete
54PREDMETNIK
- Splošni program s poglabljanjem tujih jezikov
- tuji jeziki TJA, nemšcina in francošcina ali
španšcina - tretji tuji jezik bodo dijaki imeli od 2. letnika
dalje. V 4. letniku bodo poglabljali obvezne in
izbirne maturitetne predmete - POZOR pri oblikovanju oddelkov bodo upoštevali
želje dijakov le, ce bo za posamezne oddelke
dovolj prijavljenih dijakov
55OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
- OBVEZNI DEL državljanska kultura, knjižnicna
informacijska znanja, kulturno-umetniške vsebine,
Å¡portni dnevi, zdravstvena vzgoja, vzgoja za
družino, mir in nenasilje, kulturno-umetniške
vsebine (z likovnega podrocja ali glasbenega
podrocja) - IZBIRNI DEL dijaki lahko prosto izbiranjo iz
kataloga obveznih izbirnih vsebin (Zavod RS za
Å¡olstvo) oz. kataloga obveznih izbirnih vsebin
Å¡ole, ki je del letnega delovnega nacrta
56OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
- Å ola doloci nekatere vsebine iz obeh katalogov
kot obvezno ponudbo Å¡ole (logika, medpredmetne
vsebine z ekskurzijo, taborom, metodologija
raziskovalnega dela, obvladovanje tipkovnice,
prostovoljno socialno delo, prva pomoc, Å¡portni
tabori in Å¡ole v naravi, ucenje za ucenje,
verstva in etika - URE IZVEN Å OLE dolocene ure lahko opravijo
dijaki v organizacijah izven Å¡ole (jezikovni
tecaji, glasbena Å¡ola, abonmaji, Å¡portne
dejavnosti.
57DEJAVNOSTI NA Å OLI
- KROŽKI in DELAVNICE likovna delavnica,
fizikalno-tehnicni krožek, astronomski krožek,
literarni vecer, dramski krožek in impro liga,
bralna znacka pri SLJ, TJA in nemšcini, biološko
terensko delo, nemški krožek, latinski krožek,
Å¡olski casopis in literarni zbornik, prostovoljno
socialno delo, racunalniški krožek, filmski,
dramski in operni abonma, arhitekturno risanje,
logika in razvedrilna MAT, KEM krožek, debatni
krožek, pevski zbor, Unesco krožek.
58DEJAVNOSTI NA Å OLI
- TEKMOVANJA
- IZDELAVA RAZISKOVALNIH NALOG
- TABORI (biološki,umetnostnozgodovinski, športni
) - INTERDISCIPLINARNE EKSKURZIJE
- Å PORT (Tivoli-fitnes, aerobika, plavanje..)
- Å OLSKA PREHRANA
597. SPLOÅ NA GIMNAZIJA AÅ¡kerceva gimnazija
- AÅ¡kerceva 1, Ljubljana
- uradno ime SPLOŠNA IN STROKOVNA (tehniška)
GIMNAZIJA - je ena izmed organizacijskih enot v okviru
Å olskega centra Ljubljana, v katerem so Å¡e
Srednja kemijska Å¡ola, Srednja lesarska Å¡ola in
Srednja strojna Å¡ola. - Srednja kemijska Å¡ola in Srednja strojna Å¡ola sta
v procesu združevanja. - Šole so organizacijsko in lokacijsko locene.
Vsaka Å¡ola kot organizacijska enota ima svoje
vodstvo (ravnatelja, šolsko svetovalno službo,
tajništvo) in svojo zbornico.
60PREDMETNIK SPLOÅ NE GIMNAZIJE
- I. Obvezni Å¡tiriletni predmeti
- Slovenšcina
- Matematika
- Prvi tuji jezik (TJA ali nemšcina odvisno od
zacetnega jezika v OŠ) - Drugi tuji jezik (nemšcina ali italijanšcina ali
francošcina) - Zgodovina
- Å portna vzgoja
- II. Obvezni predmeti glasba, likovna
umetnost,geografija, biologija, kemija, fizika,
psihologija, sociologija, filozofija, informatika - III. Izbirni predmeti
- Ekonomija, umetnostna zgodovina
- V 4. letniku se od obveznih predmetov izvajajo
samo tisti, ki si jih dijaki izberejo za maturo.
618. GIMNAZIJA LJUBLJANA
- Kardeljeva plošcad 16, Ljubljana
- Gimnazija (90)
- Umetniška gimnazija-plesna smer (sodobni ples)-30
62SPLOÅ NO
- Izbor med tremi usmeritvami JUNIJA
- V 1. letniku je predmetnik enak v vseh treh
usmeritvah. Predmetniki se razlikujejo Å¡ele v 2.
in 3. letniku (3 ure na teden). - Družboslovna
- Jezikovna (v 2. in 3. letniku 3. tuji jezik)
- Naravoslovna
63SPLOÅ NO
- V 1. letniku je predmetnik enak v vseh treh
usmeritvah. Predmetniki se razlikujejo Å¡ele v 2.
in 3. letniku (3 ure na teden).V 4. letniku je
od 8 do 12 nerazporejenih ur na teden namenjenih
predvsem pripravi na maturo. Dijaki izberejo
usmeritev glede na svoje interese. - Družboslovna usmeritev
- - v 2. letniku nemšcina, ekonomija, umetnostna
zgodovina, likovno snovanje, geografija- v 3.
letniku anglešcina, umetnostna zgodovina,
ekonomija, zgodovina. - Jezikovna usmeritev
- - v 2. in 3. letniku tretji tuji jezik
(francošcina ali italijanšcina ali nemšcina) - Naravoslovna usmeritev
- - v 2. letniku matematika, informatika, Å¡tudij
okolja      - v 3. letniku fizika, biologija,
kemija.  Â
64UMETNIÅ KA GIMNAZIJA- plesna smer-sodobni ples
- Vsebuje 2 modula modeul A (balet) in modul B
(sodobni ples) - Štiriletni program umetniške gimnazije plesne
smeri - sodobni ples je gimnazijski program, ki
dijakom omogoca, da svojo nadarjenost za ples
razvijajo na temelju strokovno preverjenih in
kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih pristopov s
poudarkom na razvijanju individualnih kvalitet.
Hkrati se po gimnazijskem programu pripravljajo
na maturo, ki predstavlja tudi pogoj za vpis v
univerzitetne Å¡tudijske programe. Zato je
smiselno, da se vanj vpišejo vedoželjni in
vztrajni ucenci z boljšim ucnim uspehom.
65POGOJI ZA VKLJUCITEV V TA PROGRAM
- UspeÅ¡no zakljucena OÅ
- zdravniško potrdilo
- nadarjenost za ples, ki se ugotavlja s preizkusom
posebnih sposobnosti in ga kandidati opravljajo v
casu prenosa prijav (natancneje v Razpisu za
vpis)
669. GIMNAZIJA LJUBLJANA Å IÅ KA
- Aljaževa ul. 32, Ljubljana
- Splošna gimnazija (60)
- Å portni oddelek (80)
67SPLOÅ NA GIMNAZIJA
- V predmetniku imajo dijaki 1. letnika tedensko
tri ure Å¡portne vzgoje, dijaki 2., 3. in 4.
letnika pa Å¡tiri ure. - Dijaki v 1. letniku lahko nadaljujejo z ucenjem
nemšcine kot 2. tujega jezika na nadaljevalni
ravni, ce so imeli nemšcino kot izbirni predmet v
zadnji triadi osnovne Å¡ole. - V 1. letniku se v okviru OIV-ja izvede zimska
Å¡ola v naravi. - Dijaki v okviru nerazporejenih ur predmetnika v
2. letniku poglabljajo znanje pri matematiki in
nemšcini, v 3. letniku pri slovenšcini in
anglešcini, v 4. letniku pa pri obveznih
maturitetnih predmetih in pri dveh izbirnih
maturitetnih predmetih. - Sestavni del predmetnika so izbirne vsebine
kulturne dejavnosti, zdravstvena, vzgoja s
tecajem prve pomoci, vzgoja za družino, mir in
nenasilje, trening sprostitve in koncentracije,
prostovoljno socialno delo ipd. - Â
68Å PORTNI ODDELEK
- V športni oddelek se lahko vpišejo kategorizirani
športniki, ki jim nacionalna panožna športna
zveza podeli status A, B ali C. - V vsakem letniku so štirje športni oddelki, od
tega trije homogeni (rokometni nogometni,
odbojkarski oddelek, osnova za oblikovanje
homogega oddelka je Å¡tevilo sprejetih dijakov v
1. letnik gimnazija/Å¡ z isto sportno panogo).
Nogometni oddelek je internatskega tipa
college. - V vsakem oddelku je najvec 22 dijakov, ki imajo
nacrtovano pisno in ustno   ocenjevanje znanja. - Dijaki v 1. letniku lahko nadaljujejo z ucenjem
nemšcine kot 2. tujega jezika na nadaljevalni
ravni, ce so imeli nemšcino kot izbirni predmet v
zadnji triadi osnovne šole. - V športnih oddelkih ucitelji  izvajajo ure
individualnega dela (OUP ure organizirane ucne
pomoci). Te ure so namenjene dodatni razlagi in
utrjevanju znanja. - Dijaki v okviru nerazporejenih ur v 2. letniku
poglabljajo znanje pri matematiki, v 3. letniku
pri slovenšcini, v 4. letniku pa pri obveznih
maturitetnih predmetih in pri dveh izbirnih
maturitetnih predmetih.
69Å PORTNI ODDELEK
- V Å¡portnih oddelkih je povecan fond ur Å¡portne
vzgoje. Poteka v obliki treh treningov po 90
minut (približno 100 treningov letno).  Prvi dve
leti je program Å¡portne vzgoje usmerjen v
pridobivanje Å¡iroke gibalne izobrazbe in osnovne
telesne priprave. V 3. in 4. letniku je jutranji
trening individualen in specializiran. Å portno
vzgojo vodijo Å¡portni koordinatorji, profesorji
Å¡portne vzgoje, ki so specializirani za delo s
Å¡portniki, in zunanji sodelavci, strokovnjaki za
posamezna podrocja. - Â Â Posebej obremenjeni dijaki Å¡portniki imajo
možnost posebnega dogovora o prilagajanju šolskih
obveznosti. - Å portna vzgoja poteka v razlicnih Å¡portnih
objektih. Uporabljamo Å¡olsko telovadnico in
fitnes, dvorano športnega društva GIB v Drenikovi
ulici, atletski stadion in ostale Å¡portne
površine ŽŠD Ljubljana, rokometni oddelek pa tudi
dvorano v Hali Tivoli. - V okviru izbirnih vsebin potekajo Å¡ole v naravi
(vkljuceni Å¡portni treningi, teoreticna
predavanja o Å¡portu, plesne aktivnosti,
zdravstvena vzgoja, prva pomoc), kulturni dnevi,
razvedrilni program in drugo.
70POSEBNOSTI
- Pouk v dopoldanskem casu
- v predmetniku je 6 ur Å¡portne vzgoje v Å¡portnih
oddelkih - pisno in ustno preverjanje znanja je vnaprej
napovedano in nacrtovano za vsako ocenjevalno
obdobje - šola v naravi za športne in splošne oddelke
- Å¡portna malica, Å¡portno in vegetarijansko kosilo
- možnost pridobitve statusa športnika, umetnika,
raziskovalca v splošnih oddelkih - individualni program preverjanja znanja za zelo
obremenjene dijake Å¡portnike, umetnike,
raziskovalce - vsako leto najboljšim športnikom podeljujejo
priznanje zlati diskobolos
71POSEBNOSTI DELA v Å¡portnih oddelkih
- Za vpis v Å¡portni oddelek morajo kandidati
zadostiti dodatnim Å¡portnim kriterijem - Å¡portni oddelki Å¡tejejo do 22 dijakov
- vsak profesor ima tedensko 3 ure individualnega
dela za pomoc dijakom - v 3. in 4.letniku poteka pouk nekaterih predmetov
polletno s celotnim obsegom ur, tako da so dijaki
med letom manj obremenjeni - za dijake Å¡portnike velja poseben pravilnik
vnaprej planiranega opravicevanja Å¡portnih
izostankov - pouk Å¡portne vzgoje poteka v Å¡olski telovadnici,
Å¡olskem fitnessu, v dvorani Atletskega in
Gimnasticnega centra in bazenu Hale Tivoli
7210. GIMNAZIJA MOSTE
- Zaloška c. 49, Ljubljana
- Gimnazija Moste izvaja program splošne gimnazije
in maturitetni tecaj.
73PREDMETNIK
- obvezni štiriletni predmetislovenšcina,
matematika, prvi tuji jezik (angleški jezik),
drugi tuji jezik (nemški, italijanski ali
francoski jezik), zgodovina in Å¡portna vzgoja.
obvezni predmetiglasba, likovna umetnost,
geografija, biologija, kemija, fizika,
psihologija, sociologija, filozofija,
informatika.
74PREDMETNIK
- izbirni predmeti v 2., 3. in 4. letnikuDijaki
si jih izberejo glede na interese oz. sposobnosti
in ponudbo Å¡ole kot dodatne ure obveznih
predmetov in kot pripravo na maturo v 4. letniku.
obvezne izbirne vsebineSo sestavni del
predmetnika in se od predmetov razlikujejo po
nacinu izvajanja. Izbirne vsebine so za dijake
možnost pridobivanja takih znanj in spretnosti,
ki zadovoljujejo njihove individualne želje in
nagnjenja. Obvezne izbirne vsebine niso predmeti
in niso nadomestilo za pouk.
75STROKOVNE GIMNAZIJE
- Umetniške gimnazije
- Tehniške gimnazije
- Ekonomske gimnazije
76UMETNIÅ KE GIMNAZIJE
- Pridobivanje strokovnih znanj, ki ti omogocajo
nadaljnje izobraževanje za umetniško kariero.
Opravljena matura pa ti nudi možnost nadaljevanja
Å¡olanja tudi na drugih univerzah in visokih Å¡olah - UMETNIÅ KE GIMNAZIJE SO
- Srednja glasbena in baletna Å¡ola Ljubljana
- Srednja Å¡ola za oblikovanje in fotografijo
Ljubljana - Srednja vzgojiteljska Å¡ola in gimnazija Ljubljana
(plesna smer)
77Srednja glasbena in baletna Å¡ola Ljubljana
- Vegova ul. 7, Ljubljana
- Program traja 4 leta
- GLASBENA SMER (glasbeni stavek, petje,
instrument, jazz-zabavna glasba) - PLESNA SMER (balet)
- Po uspešno opravljeni maturi dijaki lahko
nadaljujejo univerzitetni Å¡tudij na Akademiji za
glasbo in na drugih fakultetah, razen na tistih,
ki dolocajo posebne pogoje pri izbiri izbirnih
predmetov na maturi
78GLASBENA SMER
- Glasbeni stavek
- znanje klavirja v obsegu prvih Å¡tirih razredov in
nauka o glasbi v obsegu Å¡estih razredov glasbene
Å¡ole
79GLASBENA SMER
- Petje - instrument
- znanje nauka o glasbi v obsegu Å¡estih razredov
glasbene Å¡oleza petje znanje v obsegu dveh
razredov glasbene šole, zdravniško potrdilo, s
katerim se ugotovi zdravstveno stanje pevskega
organa, potrebna starost za dekleta je vsaj 17
let, za fante pa vsaj 18 let z zakljuceno
mutacijo za posamezne instrumente Å¡e - violina, viola, violoncelo, kitara, klavir,
harmonika znanje ustreznega instrumenta v obsegu
Å¡estih razredov glasbene Å¡ole - flavta, kljunasta flavta, oboa, klarinet, fagot,
saksofon, rog, trobenta, pozavna, tuba,
kontrabas, tolkala znanje ustreznega instrumenta
v obsegu Å¡tirih razredov glasbene Å¡ole za
skupino instrumentov pihal in trobil mora
kandidat priložiti še zdravniško spricevalo
harfa znanje harfe v obsegu prvih Å¡tirih
razredov glasbene Å¡ole
80GLASBENA SMER
- Jazz - zabavna glasba
- znanje nauka o glasbi v obsegu Å¡estih razredov
glasbene Å¡ole - znanje petja v obsegu dveh razredov glasbene Å¡ole
ter zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju
pevskega organa, starost za dekleta je praviloma
17 let in za fante 18 let z zakljuceno mutacijo - znanje ustreznega instrumenta - klavir, kitara v
obsegu Å¡estih razredov glasbene Å¡ole saksofon,
trobenta, kontrabas, tolkala v obsegu Å¡tirih
razredov glasbene Å¡ole
81PLESNA SMER
- BALET
- posebna nadarjenost za ples, ki se ugotavlja s
preizkusom znanja, s katerim kandidat dokaže - znanje klasicnega baleta v obsegu štirih razredov
baletne Å¡ole - znanje stilnih plesov v obsegu enega razreda
baletne Å¡ole - znanje nauka o glasbi v obsegu treh razredov
baletne Å¡ole - znanje klavirja v obsegu dveh razredov baletne
šole - zdravniško spricevalo, s katerim se ugotavlja
splošno zdravstveno stanje, anatomske znacilnosti
(gibljivost sklepov in hrbtenice, odprtost nog,
oblika postave in nog, posebnosti stopala),
antropometricne meritve (sorazmerja med deli
telesa).
82Srednja Å¡ola za oblikovanje in fotografijo
Ljubljana
- Gosposka ul. 18, Ljubljana
- umetniška gimnazija-likovna smer
- Tehnik oblikovanja
- Fotografski tehnik
83UMETNIÅ KA GIMNAZIJA-likovna smer
- umetniška gimnazija / likovna smer Program je
poleg klasicnih gimnazijskih predmetov bogatejši
za sklop umetniških vsebin in nadgrajuje splošno
razgledanost. Vpelje vas v svet arhitekture (od
etnologije, stavbarstva in urbanizma do
filozofije vrtne umetnosti), zgodovine umetnosti
(od najstarejših civilizacij do danes), likovne
teorije (razumevanje likovnih zakonitosti),
risanja in slikanja, plasticnega oblikovanja,
osnov varovanja dedišcine ...
84TEHNIÅ KE GIMNAZIJE
- Program tehniške gimnazije se izvaja na
- Srednji šoli za elektrotehniko in racunalništvo
- Gimnazija in veterinarska Å¡ola Ljubljana
85Srednja šola za elektrotehniko in racunalništvo
- Vegova ul. 4, Ljubljana
- TEHNIÅ KA GIMNAZIJADijak pridobi vecino znanj, ki
bi jih dobil na splošni gimnaziji, le da bo razen
znanj iz splošnih predmetov (slovenšcina, dva
tuja jezika, matematika, fizika, kemija,
biologija zgodovina, geografija, sociologija in
psihologija) dobil tudi dodatna elektrotehniška
ali racunalniška znanja. - Za koga je šola namenjena Za vse tiste, ki
želijo po koncani srednji šoli študirati na
fakulteti, ki jih zanimata naravoslovje in
tehnika in ki so sposobni dosegati dobre ucne
uspehe ter pripravljeni za to tudi dovolj delati. - Šolanje se zakljuci s splošno maturo
86Gimnazija in veterinarska Å¡ola
- Tehniška gimnazija se od splošne razlikuje po
strokovnih predmetih (biotehnologija,
mikrobiologija, laboratorijske vaje), ki jih
zacnejo izvajati v 2. letniku. - Program se konca s splošno maturo
- Ce se odlocijo za poklicni tecaj (1
leto)-pridobijo naziv veterinarski ali živilski
tehnik. Torej možnost srednje strokovne oz.
tehniške izobrazbe
87EKONOMSKE GIMNAZIJE
- Srednja ekonomska šola Ljubljana (Roška)
- Ekonomska šola Ljubljana (Prešernova)
88Srednja ekonomska Å¡ola Ljubljana
- Roška c. 2, Ljubljana
- Program ekonomske gimnazije je namenjena dijakom,
ki - želijo pridobiti splošno znanje
- želijo pridobiti splošna in temeljna
ekonomskoposlovna znanja, - želijo razvijati analiticno mišljenje,
organizacijskovodstvene sposobnosti in
sposobnosti timskega povezovanja ter - želijo pridobiti podjetnost in menegerske
spretnosti. - se želijo seznaniti z aktualnim dogajanjem v
gospodarstvu
89PREDMETNIK
- Slovenšcina
- Matematika
- Tuji jezik
- Tuji jezik II
- Ekonomija
- Zgodovina
- Å portna vzgoja
- Likovna umetnost
- Geografija
- Biologija, Kemija, Psihologija, Sociologija
- Informatika, Podjetništvo
90ZAKLJUCEK Å OLANJA
- S splošno maturo
- Po poklicnem tecaju (1 leto)- lahko pridobijo
tudi izobrazbo ekonomskega tehnika (srednje
strokovno oz. tehniško izobraževanje)
91Ekonomska Å¡ola Ljubljana
- Prešernova c. 6, Ljubljana
- Slovenšcina, matematika, prvi tuj jezik, drugi
tuj jezik, ekonomija, zgodovina, geografija
biologija, kemija glasba/likovna umetnost,
sociologija, psihologija, informatika,
podjetništvo, športna vzgoja - ZAKLJUCEK IZOBRAŽEVANJA s poklicno maturo
92ZASEBNE GIMNAZIJE v Ljubljani
- Zavod sv. Stanislava Å kofijska klasicna
gimnazija Ljubljana- Šentvid - Zavod sv. Franciška Saleškega Gimnazija Želimlje
- Waldorfska Å¡ola, Ljubljana
- EURO Å¡ola Ljubljana
931. WALDORFSKA GIMNAZIJA
- Namenjena predvsem ucencem, ki so zakljucili
waldorfsko osnovno Å¡olo, vendar pa so vrata
odprta tudi tistim, ki so obiskovali javne
osnovne šole - POGOJ za vpis uspešno opravljena OŠ, široki
interesi, aktivnost zunaj Å¡ole (umetnost, Å¡port,
prostovoljno delo ...) in pripravljenost srecati
se z novimi dejavnostmi, predvsem na
umetniško-prakticnem podrocju - Waldorfska šola Ljubljana na srednješolski
stopnji ponuja program waldorfske gimnazije.
Program traja štiri ali pet let. - ŠOLNINA Izpolnjene financne obveznosti staršev
oz. skrbnikov v posameznem Å¡olskem letu, so pogoj
za napredovanje dijaka v višji razred - VPIS le en oddelek na šolsko leto-max 32
ucencev enaki pogoji kot za ostale srednje Å¡ole,
življenjepis, razgovor s starši, interesi..
94POSEBNOSTI DELA
- GLAVNA URA IN POUK V EPOHAH
- poucevanje akademskih predmetov (SLJ, MAT, ZGO
...) poteka v treh ali Å¡tiritedenskih ucnih
obdobjih oz. epohah. Predmet epohe je na urniku
vsak dan v tako imenovani glavni uri, s katero se
pouk zacne, traja pa 120 minut. - OSTALI POUK pouk tujih jezikov (tja, nemšcina),
umetniških predmetov ter pouk umetniško-uporabnega
oblikovanja poteka po glavni uri v rednih
tedenskih urah
95UMETNIÅ KI PREDMETI
- Mladostniku omogocijo, da se izrazijo, spoznajo,
uživajo v procesu ustvarjanja! - Umetniški predmeti so slikanje in kiparjenje,
glasba, evritmija (zlitje gibanja in duhovnega
je umetnost giba, ki vizualizira govor in glasbo)
96Pouk umetniško-uporabnega oblikovanja
- Slikanje na svilo, Å¡ivanje, tkanje, pletenje
košar, kartonaža, knjigoveštvo, obdelovanje lesa
in kovin.
97OBVEZNI del programa je tudi
- PRAKTIKUM, ki poteka v prvih treh letih (2 tedna
na kmetiji, geodetska merjenja, socialni
praktikum) - GLEDALIÅ KE IGRE
- PROJEKTNA NALOGA
- Å PORTNI DNEVI
- EKSKURZIJE
- Å OLE V NARAVI
98OCENJEVANJE
- Vsa 4 leta je ocenjevanje OPISNO, ki se za
potrebe prehoda v nadaljnje Å¡olanje pretvori v
Å¡tevilcne ocene. - Ocena opisuje tako Å¡ibke kot mocne plati
posameznika
99MENTORSTVO
- Vsak razred ima svojega razrednika, vendar pa ima
vsak dijak tudi svojega osebnega mentorja oz.
tutorja. - Dijak se z njim pogovarja o svojih uspehih,
težavah. Mentor mu svetuje in pomaga pri delu.
100OSTALE DEJAVNOSTI
- ZBOR (vsi srednješolci so vkljuceni)
- ORKESTER
- DRAMSKO -FILMSKI KROŽEK
- CIRKUŠKI KROŽEK
- MEDNARODNA IZMENJAVA IN TECAJI TUJIH JEZIKOV
- TEKMOVANJA
- Å PORTNE AKTIVNOSTI
101ZAKLJUCEK IZOBRAŽEVANJA
- Dijaki imajo možnost dodatnega leta izobraževanja
(5 let), v katerem se osredotocijo na maturo in
se pripravljajo na uspešno opravljanje le-te.
Odlocitev za dodatno leto ni obvezna, kar pomeni,
da dijaki lahko gimnazijo koncajo tudi po Å¡tirih
letih
1022. Å KOFIJSKA KLASICNA GIMNAZIJA
- Oziroma Zavod sv. Stanislava
- Å tula 23, Ljubljana-Å entvid
- ustanovitelj Nadškofija Ljubljana
- privatna Å¡ola
- gimnazijski program- klasicna gimnazija
- trajanje programa 5 let
- razlika z drugimi Å¡olami vzgojni program, ki
temelji na kršcanskih vrednotah in vrednotah
evropske civilizacije - Obvezni predmet verouk
- možnost bivanja v dijaškem domu (do 200
ucencev)-placljivo
103CILJI IN VSEBNINA Å KOFIJSKE KLASICNE GIMN.
- Poleg obicajnih predmetov je organizirano tudi
poucevanje klasicnih jezikov (latinšcina,
gršcina) - pouk in vzgoja temeljita na kršcanskih eticnih
nacelih - Po koncanem 1. letniku se bodo ucenci lahko
odlocili med dvema možnostima izberejo lahko
pouk s skupino predmetov, med katerimi je tudi
gršcina, ali skupino predmetov brez gršcine, v
kateri pa je vec ur namenjenih naravoslovnim
predmetom. Za maturo ali zakljucni izpit se
morajo ucenci odlociti najkasneje v 3. letniku,
da si lahko izberejo ustrezne predmete in se
zacnejo intenzivno uciti.
104PREDMETNIK
- I. SMER brez gršcine
- vera in kultura
- SLJ, MAT
- TJA (prvi tuji jezik)
- latinšcina
- NEM ali francošcina ali španšcina ali anglešcina
(izbor drugega tujega jezika) - ZGO, Å VZ, umetnost, GEO, BIO, KEM, FIZ,
psihologija, filozofija
105PREDMETNIK
- II. SMER z gršcino
- vera in kultura
- SLJ, MAT
- TJA (prvi tuji jezik)
- latinšcina
- gršcina
- NEM ali francošcina
- ZGO, Å VZ, umetnost, GEO, BIO, KEM, FIZ,
psihologija, filozofija
106KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE
- KULTURA
- Politicni krožek
- Dramski krožek
- Å ola za animatorje
- Evropski krožek
- Nemška konverzacija
- Komorni mešani zbor
- Komorni dekliški zbor
- Dekliški zbor
- Fantovski zbor
- Glasbena ucilnica, slikarska Å¡ola
- Vokalna tehnika /za oba komorna zbora/ Komorna
glasba
107KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE
- Å PORT
- Odbojka za dekleta in fante
- nogomet za dekleta in fante
- rokomet za fante
- košarka za fante
- Å¡portno plezanje
- plesne vaje
- plesna skupina Angels
108KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE
- PRIPRAVE NA TEKMOVANJA
- Cankarjevo priznanje, priprava na tekmovanje
(anglešcina, francošcina, španšcina, nemšcina),
filozofski krožek
109KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE
- PRIDOBIVANJE NOVIH ZNANJ
- Geografski krožek, biološki krožek in priprava na
tekmovanje iz poznavanja sladkorne bolezni,
vivaristicno biološki krožek, fizikalni krožek,
kemijsko eksperimentalni krožek, programiranje
spletnih strani v PHP, racunalniške delavnice,
video delavnice, prostovoljno delo - IZDELAVA Å OLSKIH PUBLIKACIJ
110DUHOVNO ŽIVLJENJE
- Kratka molitev na zacetku in koncu pouka
- možnost obiska sv. maše zjutraj
- praznovanje vseh cerkvenih in državnih praznikov
- sveta maša na zacetku in koncu šolskega leta