EVROPSKA CENTRALNA BANKA

1
EVROPSKA CENTRALNA BANKA

• zgodovina, faze nastajanja, institucionalna
  ureditev

2
DENARNE UNIJE

• 1865-1870 Latinska evropska denarna unija,
  obramba bimetalizma, zlato in srebro (Švica,
  Belgija, Francija, Italija) francosko-nemška
  vojna 1870-71, Nemcija zlati standard
• 1873-1924 Skandinavska denarna unija, uporaba
  valut Danska, Norveška, Švedska
• Bretton Woods 1944-1971, US, zamenljivost za
  zlato, inflacija v šestdesetih, 1971 proglasitev
  nezamenljivosti US, divergenca med evropskimi
  valutami, devalvacije, kaca, kaca v tunelu

3
MONETARNI SISTEM povezava ekonomskih politik
držav v ekonomski skupnosti

• Povezava valut v enoten sistem proti valutam
  tretjih držav.
• Fiksni medsebojni tecaji valut držav clanic
  ekonomske skupnosti.
• Znotraj ekonomske skupnosti so placila z valutami
  držav clanic svobodna.
• Ni enotne centralne banke.
• Devizne rezerve niso upravljane enotno.
• Ni mehanizma koordinacije ekonomskih politik
  clanic.
• Posamezna država clanica lahko ustvari
  primanjkljaj znotraj ali izven ekonomske
  skupnosti.

4
POGOJI ZA DELOVANJE EKONOMSKE IN MONETARNE UNIJE

• Centralizacija monetarne politike.
• Enotna centralna banka ali enotno voden sistem
  centralnih bank clanic kontrolira stabilizacijsko
  politiko.
• Konvertibilnost valut clanic unije.
• Enotno delovanje financnega trga v državah
  clanicah.
• Integracija trga kapitala.
• Enaka inflacija.
• Harmonizacija fiskalnih sistemov clanic.
• Placilno bilancna neskladja so nadomešcena z
  neusklajenostmi po regijah.
• Podobna raven gospodarske razvitosti držav
  clanic.
• Dobro razvit sistem transferov sredstev v manj
  razvite regije in v regije, ki jih je
  nadpovprecno prizadel zunanji šok.
• Prilagoditev ravni plac v clanicah enotni ravni
  plac v uniji.
• Stalna koordinacija vseh ekonomskih politik držav
  clanic.

5
KORISTI MONETARNE INTEGRACIJE

• Vecja integriranost trga blaga, storitev in
  produkcijskih faktorjev.
• Transparentne in primerljive cene.
• Povecana konkurenca in specializacija.
• Boljša alokacija zmogljivosti.
• Stabilnost cen, obresti in deviznega tecaja do
  valut tretjih držav.
• Znižani stroški transakcij med valutami in
  stroški zavarovanja tveganja sprememb deviznega
  tecaja (hedging).
• Zmanjšane omejitve pri trgovanju ustvarjajo
  dodatno menjavo.
• Manjše tveganje pri dolgorocnih investicijskih
  odlocitvah.
• Koordinacija ekonomskih politik omogoca manjše
  tržne distorzije kadar pride do makroekonomskega
  neravnovesja.
• Zmanjša se potreba posamezne države po deviznih
  rezervah. Potrebne so le še za poslovanje s
  tretjimi državami.
• Ustvarjeni so pogoji za dodatno akumulacijo
  kapitala

6
STROŠKI MONETARNE INTEGRACIJE

• Izguba samostojne monetarne in z njo tecajne
  politike je pomembna v primeru, ce imajo države
  clanice razlicen poslovni cikel.
• Podobnost poslovnega cikla je odvisna od
  gospodarske povezanosti držav, zlasti njihove
  medsebojne menjave.
• Manjša produktivnost produkcijskega faktorja v
  državi clanici vodi do njegove nezaposlenosti.
  Rešitev je v mobilnosti dela in fleksibilnosti
  plac.
• Kapital priteka v gospodarsko najbolj uspešne
  regije. Iz gospodarsko manj uspešnih regij
  kapital odteka. Rešitev je v trasferih med
  uspešnejšimi in manj uspešnimi regijami.
• Država izgubi seigniorage dohodek od gotovine
  po kateri povprašuje tujina. V resnici gre za
  obliko javnega dolga, ki se lahko nadomesti z
  drugo obliko tega dolga.

7
OPTIMALNO DENARNO PODROCJE

• Ali je smiselno odpraviti nacionalno valuto?
• Tecaji apreciacija in depreciacija
• Kriteriji za optimalno denarno podrocje
• mobilnost dela (Mundell)
• diverzifikacija produktov (Kenen)
• odprtost (McKinnon)
• fiskalni transferi
• homogenost preferenc
• solidarnost
• Ali je EU optimalno denarno podrocje? asimetricni
  udari in izguba orodja gospodarske politike

8
INFLACIJA V DRŽAVAH EU

• 1960 1970 1975 1980 1990 2000
• Avstrija 1.9 4.4 8.4 6.3 3.3 2.4
• Belgija 0.3 3.9 12.8 6.7 3.5 2.5
• Danska 1.3 6.5 9.6 4.7 2.7 2.9
• Finska 3.2 2.7 17.8 11.6 6.1 3.4
• Francija 4.1 5.8 11.7 13.5 3.4 1.7
• Nemcija 1.5 3.4 5.9 5.4 2.7 1.9
• Italija 1.4 4.8 16.9 21.3 6.5 2.5
• Španija 1.2 5.8 16.9 15.5 6.7 3.4
• Vel. Britanija 1.0 6.4 24.2 18.0 9.5
  2.9

9
KRONOLOGIJA EVROPSKE INTEGRACIJE

• Julij 1952 Evropska skupnost za premog in jeklo
  (Belgija, Nemcija, Francija,
• Italija, Luxemburg, Nizozemska) (6)
• Januar 1958 - Rimska pogodba, EGS (EEC) in
  Euratom
• Januar 1973 pridružitev Danske, Irske in Velike
  Britanije (9)
• Januar 1981 pridružitev Grcije (10)
• Januar 1986 pridružitev Španije in Portugalske
  (12)
• November 1993 - uveljavitev pogodbe o EU
  (Maastrichtske pogodbe)
• Januar 1995 prikljucitev Avstrije, Finske in
  Švedske (15)
• Maj 1999 uveljavitev Amsterdamske pogodbe iz
  1997
• Februar 2003 uveljavitev pogodbe iz Nice iz
  2001 širitev EU
• 2003 konvencija za Evropsko ustavo
• Maj 2004 prikljucitev Ceške, Estonije, cipra,
  latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske,
  Slovaške in Slovenije (25)
• Junij 2007 prikljucitev Romunije in Bolgarije
• Junij 2007 pogodba o ustavi

10
NASTANEK ECB IN EMU

• Nacionalna valuta bankovci, monopol tiskanja
  denarja, simbol suverenosti
• ECB evropski sistem centralnih bank, prenos
  denarne politike, cilj - cenovna stabilnost
• Rimska pogodba 1. januarja 1958 ne predvideva
  denarne unije Bretton Woods,
• 1962 Marjolin Memorandum EC, prve razprave o
  denarni integraciji
• 1964 komite guvernerjev CB Evropske gospodarska
  skupnosti (EGS)
• 1972 sistem kace zmanjšanje nihanj tecajev,
  kaca v tunelu
• 1979 nastanek evropskega denarnega sistema (EMS),
  ECU merska enota
• 1988 ekspertna analiza za kreiranje EMU, Delors
  committe
• 1989 EC soglaša z ustanovitvijo EMU v treh
  stopnjah
• 1992 Maastrichtska pogodba, 1993 Frankfurt
  dolocen za sedež Evropskega denarnega instituta
  (EMI)
• 1997 Pakt stabilnosti in rasti
• 1998 ustanovitev ECB in ESCB, enajst clanic, 2001
  še Grcija
• 1999 start 3. faze, enovita denarna politika,
  dolocitev fiksnih razmerij
• januar 2002 bankovci in kovanci
• maj 2004 10 novih clanic EU se vkljuci v ESCB

11
FAZE NASTANKA ECB IN EMU

• 1. faza (julij 1990-december 1993) zmanjšanje
  razlik in ovir za financno integracijo, odprava
  omejitev kapitalskih tokov, posvetovanja o
  denarni politiki,
• 2. faza (januar 1994-december 1998)
  organizacijska struktura EMU in gospodarska
  konvergenca
• EMI kooperacija centralnih bank, priprave,
  2.maj 1998 odlocitev o vstopu 11 clanic v EMU in
  o sestavi izvršnega odbora, junij 1998 ECB
  zamenja EMI
• 3. faza (januar 1999) dolocitev fiksnih
  razmerij ime euro, uporaba eura ali domace
  valute
• 1 1.95583 DM
• 1 40.3399 BF
• 1 340.750 grških drahem (vstop januar 2001)
• Zakljucek 1.januar 2002 uvedba bankovcev in
  kovancev
• 1.januar 2007 vstop Slovenije
• 1. maj 2004 vkljucitev 10 novih clanic v ESCB

12
POGOJI ZA VSTOP

• Ekonomska konvergenca
• inflacija (rast življenjskih stroškov) najvec
  1.5 odstotne tocke nad inflacijo v treh državah z
  najnižjo inflacijo
• proracunski deficit manjši od 3 BDP
• javni dolg manjši od 60 BDP
• dolgorocna obrestna mera 2 odstotni tocki nad
  obrestno mero treh z najnižjo
• Pravna konvergenca
• odprava nekompatibilnosti oziroma ureditve, ki
  nasprotuje Pogodbi ali Statutu ECB
• neodvisnost CB-zakonska regulacija za integracijo
  v ECB, polno sodelovanje z ECB
• Izjeme
• - clanice z derogacijo zadržijo denarno
  suverenost Švedska in nove clanice
• - clanice s posebnim statusom, Danska in Vel.
  Britanija

13
ECB, ESCB IN EUROSISTEM

• ESCB ECB NCB (27 držav EU) institucionalni
  okvir brez pravne osebnosti
• Eurosistem ECB NCB (15 držav z )
• ECB pravna oseba, ki more sklepati pogodbe recimo
  z IMF, BIS, OECD
• NCB v Eurosistemu opravljajo naloge ECB, ki so
  jim dodeljene in v skladu z odlocitvami,
  guvernerji NCB so clani izvršnega odbora, NCB (15
  držav) so delnicarji ECB
• NCB v ESCB (215 držav - neclanice Eurosistema)
  so clani ESCB in ne izvajajo denarne politike
  ECB, vendar morajo svojo politiko izvajati tako,
  da prispevajo k politiki ECB

14
UPRAVLJANJE ECB

• Svet guvernerjev (Governing Council) (6 clanov
  izvršnega odbora 15 guvernerjev), 1 clan1 glas
  19 ko bo clanic 15 zapleten sistem rotacij,
  delitev clanic na dve skupini (5 ostali), ko bo
  clanic 22, delitev na tri skupine, 2 krat mesecno
• denarna politika
• Izvršni odbor (Executive Board) dnevno delovanje
  ECB (6 clanov)
• Razširjeni svet (General Council) povezava z ne-
  clanicami EU, predsednik in podpredsednik ECB
  guvernerji vseh CB EU clanic (29 clanov)
• ECB smernice, navodila, notranje odlocitve

15
NEODVISNOST ECB

• NEODVISNOST
• Institucionalna prepoved sprejemati navodila
  oziroma dajati navodila
• Pravna ECB je pravna oseba
• Osebna 5 letni mandat guvernerjev in 8 letni
  mandat clanov odbora
• Funkcionalna in operativna izkljucna pravica v
  denarnih zadevah
• Financna in organizacijska lastna sredstva
• ODGOVORNOST
• - Odgovornost za denarno politiko, kolektivna
  odgovornost državljanom euro sistema, porocila in
  pojasnitve ukrepov, kolektivna odgovornost, NCB
  zakonodajni oblasti odgovorne le za stvari v
  njihovi pristojnosti
• SODELOVANJE
• Evropski parlament porocila, pricanja na
  zahtevo, vprašanja
• Evropski svet neobvezen dialog, sodelovanje na
  ECOFIN (Svet gospodarskih in financnih ministrov)
• Evropska komisija komisar za gospodarske in
  monetarne zadeve

16
NALOGE ECB

• dolocanje in izvajanje denarne politike (kontrola
  primarnega denarja)
• izvajanje politike prodaje in odkupa deviz
• upravljanje z uradnimi deviznimi rezervami
• podpiranje tekocega delovanja placilnega prometa
• izdaja bankovcev
• zbiranje statisticnih podatkov
• centralizirano odlocanje in decentralizirano
  izvajanje

17
DELOVANJE ECB

• Cilji
• cenovna stabilnost
• podpora splošni gospodarski politiki
• zavezanost odprtemu tržnemu gospodarstvu
• - denacionalizacija denarne in tecajne politike
  in pušcanje ostale politike državam clanicam ECB
  postane odgovorna za denarno in tecajno politiko
• - vpliv ECB na gospodarsko politiko držav
  neobvezna priporocila za gospodarsko politiko
  (Broad Economic Policy Guidelines) procedure
  (Luxemburška- zaposlovanje, Cardiffska strukturne
  spremembe, Lizbonska- strategija razvoja)

18
DENARNA POLITIKA ECB

• Transmisijski mehanizem denarne politike
• - reguliranje M0 ? M1 in obresti ? cene, delnice
  na kapitalskem trgu, gospodarska aktivnost
• cenovna stabilnost (harmoniziran indeks
  življenjskih stroškov) inflacija pod 2, blizu
  2, nevarnost deflacije, merjenje kvalitete,
  geografska variabilnost srednjerocna medletna
  inflacija
• politika odprtega trga, kratkorocno kreditiranje,
  obvezne rezerve
• tecajna politika, ERM2
• rezerve ECB transferi NCB 50 mrd , 15 v zlatu
  85 v in jenih
• Ostale funkcije
• placilni promet, izdajanje bankovcev in kovancev
  v NCB,
• statistika