GR

1
GRŠKA DRAMATIKA IN GLEDALIŠCE
2
ROJSTVO GRŠKE DRAME

• Zametki tragedije izhajajo iz obredov v 6.
  stoletju pred Kristusom, posvecenih Dionizu
  bogu vina in zabave, ki so se dogajali vsako
  pomlad.
• Obredi so potekali na prostem, velikokrat je bila
  publika vse ljudstvo.
• V obredu so sodelovali satiri vaški fantje,
  obleceni v kozlovske kože, ki so Dionizu peli
  speve, on pa je pripovedoval zgodbe o junakih in
  njihovih dejanjih.

3
(No Transcript)
4
ZNACILNOSTI GRŠKE DRAME

• V grški drami je bila vedno prisotna trojna
  enotnost drame
• enotnost kraja (vse se dogaja na istem
  prizorišcu),
• enotnost casa (dramsko dejanje ne traja dlje, kot
  bi trajalo v resnici),
• enotnost dejanja (vse je osredotoceno na osrednjo
  zgodbo, ni stranskih zgodb, ki bi bile povezane z
  glavnim dogodkom).
• Notranja zgradba grške drame ima obliko
  trikotnika (zasnova, zaplet, vrh, razplet,
  razsnova).

5
GRŠKA GLEDALIŠCA

• Grška gledališca so bila zgrajena na pobocju
  hriba, ponavadi kar izklesana v pobocje.
• Bila so okrogle ali ovalne oblike. Vecja
  gledališca so lahko sprejela tudi 30.000
  gledalcev.
• Zgrajena so bila tako, da je bila akustika
  odlicna in se je dogajanje na odru razlocno
  slišalo v zadnje vrste.
• Vsako vecje mesto je imelo svoje
• gledališce.
• Gledališca so kmalu prerasla v
• vecje in pomembnejše javne
• zgradbe v mestih.

6
TEATRON
ORKESTRA
PARODOS
PARODOS
SKENE
7

• ORKESTRA
• Orkestra je skoraj krožno mesto, postavljeno v
  ospredje središca, obrnjeno proti obcinstvu.
  Najprej je bila predvidena za igranje, nato pa se
  je igranje scasoma preselilo na sceno.
• SKENE
• Za orkestro se je nahajala scena. Sprva je bilo
  to leseno ogrodje, v 5. stoletju pr. Kr. pa so
  Grki zaceli graditi stalne scene. V sceno so
  vgradili naprave, ki so jih uporabljali med
  nastopom.
• PARODOS
• Grško gledališce je imelo dva vhoda, skozi katera
  so na oder hodili tudi igralci. Kadar je igralec
  prišel iz desnega vhoda, je pomenilo, da prihaja
  iz mesta ali pristanišca, z levega pa iz polja
  ali iz tujine.

8
TEKMOVANJA

• Vsako leto spomladi so prirejali tekmovanje, na
  katerem so lahko nastopali le trije dramatiki s
  svojo tetralogijo štirimi dramami (tri
  tragedije in ena komedijo), ki so morale biti med
  seboj vsebinsko povezane.
• Predstava se je pricela ob soncnem vzhodu in je
  trajala 8 do 9 ur. Vsak dan se je predstavil en
  dramatik.
• Pred tekmovanjem so izbrali sodnike 500
  Atencev, od katerih jih je po 50 sedelo v vsaki
  vrsti. Iz vsake vrste so na koncu izbrali 10
  sodnikov, izmed katerih je 5 izbranih sodnikov
  dolocilo zmagovalca.

9
IGRALCI

• Vloge so lahko igrali samo moški. Za žensko vlogo
  so si pomagali z žensko masko pred obrazom.
• Igre so si lahko ogledali vsi, tudi ženske in
  otroci.
• V prvih grških dramah igralcev ni bilo veliko.
  Prvega igralca poleg zbora je uvedel dramatik
  Tespis. S tem nastane dialog med zborom in
  igralcem.
• Drugega igralca je v drame dodal Aishil, tretjega
  pa Sofokles. Ob tem pa je zbor izgubljal svojo
  vrednost.
• Na zacetku so igralce izbirali sami dramatiki, ki
  so napisali igre, kasneje, v 5. stoletju pred
  Kristusom, pa je igralce izbirala država.

10
ZBOR

• Zbor je sestavljalo 15 ljudi. V orkestro so
  veckrat vstopali v petih vrstah s po tremi pevci
  v vsaki vrsti.
• Zbor je nastopal v vlogi govornika družbe in je
  predvsem komentiral dogajanje.
• Z dodajanjem igralcev je zbor izgubljal svojo
  vrednost.

11
MASKE IN KOSTUMI

• Maske so nosili vsi nastopajoci. Clani zbora so
  imeli podobne maske, ki pa so se razlikovale od
  mask glavnih igralcev.
• Maske so bile še posebej pomembne, ko so igrali
  ženske vloge.
• Maske so predstavljale karakter lika. Izdelovali
  so jih iz lesa, lanenega platna in usnja.
• Igralci so bili obleceni v kostume,
• primerne liku, ki so ga igrali.
• Igralci so imeli hodulje, da so jih lahko
• ljudje lažje videli.

12
POMEMBNI DRAMATIKI

• TRAGEDIJA
• Aishil
• Sofokles
• Evripides
• KOMEDIJA
• Aristofan

13
VIRI

• Kos, J. Pregled svetovne književnosti. Ljubljana
  Državna založba slovenije, 1986.
• http//projekti.svarog.org/grska_dramatika/
• http//www.s-gim.kr.edus.si/projekti/ucenje/matura
  /grska-antika.htm
• http//sl.wikipedia.org/wiki/AntiC48Dna_knjiC5
  BEevnost