18. STOLETJE

1
18. STOLETJE EVROPSKI VISOKI BAROK

• G. Ph. TELEMANN, J. J. FUX,
• A. VIVALDI

2
EVROPSKI VISOKI BAROK

• CAS DINASTICNIH VOJN BREZ NACIONALNIH PREDZNAKOV
• MEDNARODNA DRUŽBA ARISTOKRATOV
• JEZIK FRANCOSKI -
• GLASBA ITALIJANSKA

3
GLASBA PO LETU 1700

• IZOBLIKOVANJE SKUPNIH PRAVIL
• ZNACILNOST VSEH ZRELIH DOB
• NADNACIONALNOST, MEDNARODNA VELJAVNOST
• RACIONALNOST
• ITALIJANSKI ZVOK
• UPOŠTEVALI Purcella, Rameaua Haendla, Bacha

4
Glasba po letu 1700

• DVORNA GLASBA
• VPLIV DESPOTOV NA MEŠCANSKO OKOLJE
• DVORNA OPERA, OSREDNJA OBLIKA
• NAPOLITANSKA OPERA
• PREVLADA MELODIJE
• NACELO KONTRASTA, ARIA DA CAPO, SOLO KONCERT,
  CONCERTO GROSSO

5
GLASBA PO LETU 1700

• PRI GENERALBASU OZNACEVALI
• GLASOVE MELODIJE IN BASA
• AKORDI V SIMBOLICNIH ŠTEVILKAH 3, 7
• HARMONIJA CEBALO, ORGLE, LUTNJA
• INDIVIDUALNO OKRAŠEVANJE
• IMPROVIZIRANJE

6
GLASBA PO LETU 1700

• GLASBENA PRAVILA
• ZNANSTVENO DOKAZANI ALIKVOTNI TONI
• DUR TEMELJ HARMONIJE

7
J. P. RAMEAU

• J. P. RAMEAU Traktat o harmoniji, 1722
• Zakoni harmonije za 200 let
• Oblikoval obrate trizvoka
• Uredil funkcije akordov
• Do Hindemitha prosta tonalna razširitev

8
Glasba po letu 1700

• POMEN GLASBE, razumsko raziskovanje
• Logika in afekt nastopajo skupaj
• NAUK O AFEKTIH
• UGOTAVLJALI, ZAKAJ ENA VRSTA TONOV IZRAŽA
  BOLECINO, DRUGA VESELJE

9
GLASBA PO LETU 1700

• VISOKOBAROCNA FUGA
• RACIONALNOST CASA
• INSTRUMENTALNA OBLIKA
• NEMŠKA GLASBA IZHAJA IZ VECTEMATICNEGA RICERCARJA

10
VISOKOBAROCNA FUGA

• MONOTEMATICNOST
• IZJEME DVOJNE, CETVERNE FUGE
• SINTEZA
• LINEARNO MELODICNEGA
• RITMICNEGA IN HARMONSKEGA ELEMENTA

11
Glasba po letu 1700

• GLAVNE OBLIKE VISOKEGA BAROKA
• OPERA
• KONCERT
• FUGA
• Vpliv italijanske glasba se manjša
• Vecanje vpliva nemškega sveta

12
GEORG PHILIPP TELEMANN 16811767

• Leipzig, organist, deloval v operi
• Hamburg, delovanje v cerkvah, v gledališcu
• vec kot 45 lastnih oper
• Pisal za poslušalce, muzikant, skladatelj,
  organizator

13
GEORG PHILIPP TELEMANN

• Plodovitejši od Bacha in Haendla
• 1000 orkestr. Suit,
• komorna instrumentalna dela
• 23 letnikov kantat
• Oratoriji
• Maše, pasioni,

14
J. P. TELEMANN

• Collegia musica -
• komorni glasbeni krožek, javni koncerti
• Združeval -
• Italijanski
• Francoski in
• Nemški slog

15
J. P. TELEMANN

• Renesansa njegovih del v 20. stoletju komorna
  glasba
• Virtuoznost, izvirnost
• Vezni clen med visokim barokom in galantnim
  slogom

16
TELEMANNOVA KOMORNA GLASBA

• GLASBA ZA OMIZJE, 1733
• SUITE, KVARTETI, KONCERTI, TRII, SOLO SONATE
• KOMBINACIJE INSTRUMENTOV GODALA, FLAVTA, OBOA,
  TROBENTA
• BASSO CONTINUO, GODALA, CEMBALO

17
BAROCNA GLASBA ZA PIHALA

• 17. st. PREVLADA KLJUNASTIH FLAVT mehak,
  pastirski zvok, virtuozna prožnost
• Sonate, koncerti (Vivaldi, Telemann, Bach,
  Haendl)
• 18. st. doba PRECNE FLAVTE
• ŠOLE HOTTERER (1707), J. J. QUANTZ (1752)
• Izpopolnjena tehnika igranja

18
Glasba za pihala

• OBOA SOLISITICNO GLASBILO
• orkestralna glasba
• komorna glasba
• CINK nadomesti ROG, od Lully del orkestra, ni
  solisticni inštrument
• POZAVNE, S- A- T B samo v ansamblih
• TROBENTA, orkestri (tutti, soli), fanfare,
  koncerti, posnema cloveški glas
• FAGOT, gb, orkester, komorne skupine

19
Johann Joseph Fux 16601741

• Delovanje na Dunaju, dvorni kapelmeister
• Operni skladatelj, poudarjal velicino dunajskega
  dvora, italijanski vzori
• Kronanje KARLA VI., Praga, novo gledališce
• Orkester 250 glasbenikov, 100 pevcev, 20
  plesalcev
• DELA Costanza e Fortezza, Elisa

20
J. J. FUX

• CERKVENE SKLADBE
• VESPERE
• PSALMI
• VODILNI KONTRAPUNKTIK JUŽNONEMŠKEGA BAROKA
• PALESTRINOVA POLIFONIJA IN GENERALBAS
• GRADUS AD PARNASUM, 1725 visoka šola
  kontrapunkta, vpliv na dunajske klasike

21
J. J. FUX

• TURKERIJE
• Posnemanje janicarskih kapel
• Sestav instrumentov v vojaških godbah in klasicni
  glasbi
• Triangel, cinele, veliki boben
• FUX, MOZART, BEETHOVEN.

22
SOLISTICNI KONCERTI

• Violinski koncert, nadaljevanje Corellijevega
  dela
• Obogatitev komorne glasbe s sonatami za violino,
  celo, flavto, klarinet
• Prvi klasik oblike solisticnega koncerta G.
  TORELLI
• T. ALBINONI, F. GEMINIANI, P. LOCATELLI

23
ANTONIO VIVALDI ok. 16781741

• Vivaldijev violinski koncert
• Utemeljitev tristavcnosti
• Allegro Andante Allegro
• Concerto grosso je imel 4 stavke
• Oblikovne vzporednice s sinfonijo oz. uverturo
  neapeljske opere serie

24
Vivaldijev violinski koncert

• Vzporednice z ario da capo
• Menjavanje hitrega in pocasnega stavka
• nacelo kontrasta znacilnost po l. 1700
• OBOGATI VIOLINSKO TEHNIKO in cela
• Igranje violine do 12. lege
• Bach transkribira njegove koncerte

25
VIVALDIJEV KONCERT

• 300 instrumentalnih koncertov
• Allegro, zasnovan podobno rondoju (izmenjava 4
  tutti, 3 soli)
• Andante, spevnost solistove melodije
• Poduhovljenost melodije, custvene poteze, tonsko
  slikanje

26
DOMENICO SCARLATTI 16851757

• Pomen za razvoj tehnike in glasbenih oblik za
  cembalo
• Virtuoz na cb (poznal klavir) in komponist,
  tekmovanja
• Deloval na Iberskem polotoku, dvorni kapelnik v
  Lizboni, Madridu
• Chopin visokega baroka
• 500 klavirskih sonat, posvecenih kraljici

27
SCARLATTIJEVA SONATA

• Imenovana tudi toccata
• Poeticni naslovi, brez povezav z neglasbeno
  vsebino
• Absolutna glasba
• Neizcrpne izrazne možnosti
• Tehnika križanja rok, figurativno lomljenje
  akordov, dolgi skoki, okraski

28
SCARLATTIJEVA SONATA

• DVOGLASNA LINIJA
• ENOSTAVCNOST
• ENA ALI DVE TEMI
• IMITACIJA IN MODULACIJA V IZPELJAVI
• UVELJAVI TEHNIKO GRADNJE OBLIKE, (kasneje pri J.
  S. BACHU)