IAS 39

1
Meunaroden smetkovodstven standard MSS 39

Finansiski instrumenti priznavawe i merewe
2
Definicii za etiri kategorii na finansiski
sredstva

• Finansisko sredstvo ili obvrska koe se uva
• za trgovija
• Vlouvawa koi se uvaat do dospevaweto
• Zaemi i pobaruvawa
• Finansiski sredstva raspoloivi za
• prodaba

3
Drugi definicii

• Sekuratizacija e procesot so koj finansiskite
  sredstva se transformirat vo hartii od vrednost.
• Dogovor za reotkup e dogovor za prenos na
  finansisko sredstvo na druga stranka i
  istovremena obvrska povtorno da se stekne
  finansiskoto sredstvo na nekoj iden datum

4
Vgradeni derivati
Vgraden derivat e derivat koj e sostaven del na
nekoj hibriden (kombiniran) finansiski
instrument, koj gi vkluuva i derivatniot i
nezavisniot dogovor
Dokolku vgradeniot derivat se izdvoi,
nezavisniot dogovor sam po sebe treba da bide
tretiran (a) spored ovoj Standard, dokolku e, sam
po sebe, finansiski instrument i (b) vo
soglasnost so drugi soodveteni Meunarodni
smetkovodstveni standardi, dokolku ne e
finansiski instrument.
5
Prvobitno priznavawe
Pretprijatieto treba da priznae finansisko
sredstvo ili finansiska obvrska vo B/S koga, i
samo koga, toa e stane stranka spored
dogovornite odredbi na instrumentot.

•   forvard dogovorot se priznava kako sredstvo
  ili obvrska na datumot na obvrzuvaweto
• finansiski opcii se priznavaat koga imatelot
  ili prodavaot na HV stanuva stranka vo dogovorot
  
• planiranite idni transakcii (bez ogled kolku se
  verojatni) ne se priznavaat kako sredstva i
  obvrski

6
MEREWE
Poetno merewe na finansiskite instrumenti

• Pri poetno priznavawe na finansisko sredstvo ili
  finansiska obvrska, pretprijatieto treba da gi
  meri spored nivnata objektivna vrednost
• Troocite na transakcijata se vkluuvaat vo
  poetnoto merewe na site finansiski sredstva i
  obvrski

7
MEREWE
Posledovatelno merewe na finansiskite sredstva
etiri kategorii na finansiskite sredstva (a)
???????????? ???????? ?????? ?????????? ????????
????? ??????? ??? ?????? (b) vlouvawa koi se
uvaat do dospevawe -ANV (v) Zaemi i pobaruvawa
- ANV i (g) finansiski sredstva koi se uvaat za
trgovija - OV.
8
MEREWE
Posledovatelno merewe na finansiskite obvrski
AMORTIZIRANA VREDNOST
osven obvrskite koi se uvat za trgovija i
derivatite koi se obvrski koi se merat spored
objektivnata vrednost
9
Definicija za derivat
Derivati?
Derivat e finansiski instrument (a) ija
vrednost se menuva kako rezultat na promenata vo
odredena kamatna stapka, cena na hartii od
vrednost, cena na stoka, devizeniot kurs,
indeksot na ceni ili stapki, bonitetot ili
kreditniot indeks, ili slini varijabli
(ponekoga nareeni bazini) (b) koj ne bara
prvobitno neto vlouvawe ili bara malo neto
vlouvawe i (v) koj se nadomestuva na nekoj iden
datum.
10
Termini povrzani so smetkovodstvo za zatita
(hexing)
Zatita (hexing) Zatitena (hexing)
stavka Zatiten (hexing) instrument Zatitena
(hexing) efektivnost
11
Postojat tri vida na hexing odnosi
(a) hexing na objektivna vrednost hexing na
izloenost na promeni vo objektivnata vrednost na
sredstvo ili obvrska (b) hexing na parien tek
hexing na izloenosta na promenlivosta vo
parinite tekovi koja (na pr. idnite plaawa na
kamati na varijabilnite kamatni dolgovi) i
(v) hexing na neto vlouvawa vo stranski entitet.
12
SMETKOVODSTVO NA HEXING Hexinzi na objektivna
vrednost
a) dobivkata ili zagubata od povtornoto merewe na
hexing instrumentot spored objektivnata vrednost
treba vedna da se priznae vo BU i b)
dobivkata ili zagubata na hexiranata stavka da go
koregira smetkovodstveniot iznos na hexiranata
stavka i da se priznae vo BU.
13
SMETKOVODSTVO NA HEXING Hexinzi na parini
tekovi i hexinzi na neto vlouvawa vo eden
stranski entitet
(a) delot od dobivkata ili zagubata na hexing
instrumentot koj e utvrden kako efektiven hexing
treba da bide priznaen vo BS i (b)
neefektivniot del treba da bide iskaan (1) ako
hexing instrumentot e derivat vo BS ili (2) ako
hexing instrumentot ne e derivat vo zavisnost od
klasifikacijata.
14
Efektiven hexing postoi koga
Promenite vo objektivnata vrednost ili vo
parinite tekovi na hexiranata stavka se reisi
vo celost prebieni so promenite vo objektivnata
vrednost ili parinite tekovi na hexing
instrumentot, a pri toa faktikite rezultati da
bidat vo ramkite na opseg od 80 procenti do 125
procenti.
Primer dokolku zagubata na hexing instrumentot e
120, a dobivkata na pariniot instrument e 100,
prebivaweto moe da se meri so 120/100, to e 120
procenti, ili so 100/120, to e 83 procenti.
Pretprijatieto e zaklui deka hexingot e mnogu
efektiven.
15
Forvard dogovorot - obvrska da se kupi ili
prodade eden opredelen finansiski instrument ili
stoka, na nekoj iden datum po opredelena cena -
se priznava kako sredstvo ili obvrska na datumot
na obvrzuvaweto, namesto da se eka do krajniot
datum koga razmenata faktiki se sluuva.
1. Koga objektivnata vrednost na pravoto
objektivnata vrednost na obvrskata ? neto
objektivnata vrednost na dogovorot e nula, 2.
samo opredelena neto objektivna vrednost na
pravoto i obvrskata se priznava kako sredstvo ili
obvrska.