WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756?1791)

1
WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756?1791)

• ŽIVLJENJE IN DELO
• OPERA
• KLAVIRSKA GLASBA
• SIMFONIJE

2
Mozartova potovanja

• Središca duhovne kulture
• Munchen Dunaj nemška mesta - Pariz London
  Nizozemska Italija
• Odmevni koncerti
• Potovalni instrument - KLAVIKORD

3
MISELNI SVET DOBE

• Razsvetljensko gibanje Anglija, Francija,
  Nemcija, Avstrija.
• Voltair, Rousseau, Leibnitz, Kant
• Konservativnost šolstva
• Verski znacaj šolskega sistema zaviranje
  naprednih filozofskih idej
• Mešcanske ideje svoboda, enakost, bratstvo

4
IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH

• Mešcanska ideologija
• Figarova svatba - enakost
• svobodomislenost - Don Giovanni, aria Viva
  svoboda
• Narodni jezik v opero - prebujanje mešcanskega
  sveta
• Vera v razum

5
IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH

• RAZUM oblikovanje logicne, razvidne zgradbe
  sonata, simfonija
• Custvovanje dobi novo logiko, razvidna in jasna
  custva
• Estetika dobe okus individualen

6
HABSBURŽANI, GLASBA IN MOZART

• Tradicija ustvarjanja cesarjev
• Podpiranje glasbe habsburških vladarjev
• Dunaj glasbeno središce sveta
• Jožef II, ljubitelj italijanske opere, podpora
  nemški operi (basist, violist, cembalist, pianist)

7
MOZART NA DUNAJU

• Priložnostna operna narocila
• Castno mesto komornega skladatelje
• Želja po položaju dvornega skladatelja
• Tekmec A. Salieri
• Cesarjevo obcudovanje Mozarta pianista
• Clan prostozidarstva

8
Operno ustvarjanje

• Prva opera pri 12. letih
• Bastien in Bastiena prva nemška spevoigra
• Vpliv potovanja v Italijo (Sammartini, Piccini,
  Padre Martini)
• Seznanitev s kontrapunktom
• Castni clan bolonjske akademije filharmonikov

9
Operno ustvarjanje

• Opera buffa, singspiel (ni bil Gluckov naslednik)
• Tradicionalne oblike
• Stil italijanske opere
• Ni posnema racionalizma v operi kot Gluck
• Opera glasbena stvaritev, ne drama
• Sugestivno portretiranje likov

10
Operno ustvarjanje

• Cloveška bitja iz življenja
• Njihov dinamicni razvoj (Gluck, nadclovecnost,
  liki se ne spreminjajo)
• Realizem v slikanju ljudi
• Objektivnost pri gradnji vlog
• Opera buffa, opera seria, singspiel

11
SINGSPIEL

• Vpliv francoske opere comique, sentimentacnost,
  komicnost, idealizem
• Govorjeni dialogi
• Pesmi
• Kratke arie
• Ansambli
• Voudvili
• Igralci oz. operni pevci

12
BEG IZ SERAJA, 1782

• Arije junakov v italijanskem nacinu
• Služabniki preproste pesmi
• Ni še izrazitih ansamblov
• Voudvili iz fr. podeželske glasbe, poulicno
  gledališce
• - klasicisticna clovecnost, dobro nad zlim,
  solisticne kitice, zborovski refreni

13
CAROBNA PIŠCAL, 1791

• Libreto Schikaneder, spoj pravljic, carovnije,
  burke, idealizma
• Prostozidarske teme (sreca cloveštvu, cašcenje
  clovekoljubnosti, prijateljstva)
• prva velika nemška opera
• Znacilnosti singspiela (govorjeni dialogi), opere
  buffe

14
CAROBNA PIŠCAL

• Navidezno preprosta pravljicna zgodba
• Simbolni pomeni
• Eticni ideali, plemenitost humanizma, bratstvo in
  enotnost
• Modrost in humanost premagata mracne sile
  mašcevanja in nasilja ideje PROSTOZIDARSTVA

15
CAROBNA PIŠCAL

• KITICNE PESMI
• CUSTVENI SPEVI TAMINA IN PAMINE
• KOLORATUREN ARIJE KRLAJICE NOCI
• VELICASTNI ZBORI
• ANSAMBLI, RECITATIVI ACCOMP.
• PROTESTANTSKI POLIFONI KORAL (drugi finale)

16
CAROBNA PIŠCAL

• Podrejenost DRAMI
• GLASBA OZNACUJE OSEBE IN POLOŽAJE
• PESMI
• LIRICNE IN KOLORAT. ARIJE
• DRAMATIKA V FINALIH
• SIMBOLIKA ŠTEVIL (prostozidarstvo)

17
Druge opere

• FIGAROVA SVATBA, 1786
• Vrhunec komicne opere
• Simbol mešcanske revolucije
• ILDOMENEJ, 1780/81
• Vrhunec opere serie
• Prastari konflikt med ljubeznijo in prisego
  bogovom

18
MOZART IN KLAVIR

• Prednost klavirju s kladivci
• Improvizator (fantazije, variacije, predigre..)
• Globlja vsebina, prožnejša oblika, poglobil in
  izboljšal sonatno formo
• Sonate (18)
• Hadynovi vplivi, J. Chr. Bacha
• Rahlocutni slog, Ph. E. Bach
• Mannheimske manire (mannh. in pariške sonate)

19
MOZART IN KLAVIR

• SONATE slogovna raznolikost, spevnost
• SONATA A-dur, KV 331, Alla turca
• Nima sonatnega stavka
• 1. tema z variacijami
• 2. Menuet
• 3. Alla turca, koracnica, v slogu turkerij,
  posnemanje turške muzike (boben, cinele,
  triangel)

20
sonata KV576

• Nastala 1789
• Bogato kontrapunkticno tkivo
• Povezave s Fantazijo in sonato v c-molu
• 1. st., prevladuje odlocna tema, nasprotje dolce
  (2 tema)
• 2. st., premišljujoca, ganljiva tematika
• 3. st., veselje, prekipevajoca custva, polifonske
  podrobnosti

21
SIMFONIJA, 40 simfonij

• Zgodnje vplivi italijanske operne sinfonije, J.
  Chr. Bach, mannhem. šole, potovanje v Pariz
• Vpliv Haydna tematska obdelava izlocanje motiva
  in njegova samostojna obdelava
• Motivicno komponiranje kombinacije, ponavljanja,
  razširitve, skrajšave v ritmu, harmoniji,
  modulacije, polifono vodenje motivike, dinamika

22
SIMFONIJA

• Vplivi Haydna Simfonija D-dur, KV297 (Pariz)
  Simf.Haffner, D-dur, KV 385 (Dunaj), Praška
  simf., D-dur, KV504
• Vrh ustvarjanja zadnje 3 simf. Es-dur, KV 543,
  g-mol, KV 550, C-dur Jupiter, KV 551

23
SIMFONIJA

• Velik korak od Haydna, korak do Beethovna
• Simfonija v Es-duru, KV543
• Drzne harmonske kombinacije
• Odmik od družabnega vpliva
• Avtonomnost umetnine
• Zunajglasbeni vplivi, osebna doživetja

24
SIMFONIJE

• Simfonija g-mol, KV 550, št. 40
• Upodobitev dramaticne usode, depresije
• Ucinki s kromaticnimi sekvencami
• Širok spekter strasti
• Simfonija C-dur, KV 551, št. 41,
• Finale, sonatna oblika s fugiranimi deli po
  Bachu, sredi veselega razpoloženja
• Cantus firmus c-d-f-e, gregorijanski izvor
• Simbol božanske dovršenosti

25
SIMFONIJA

• Ni družabnih vplivov
• Avtonomnost umetnine
• Stavki ciklicne enote
• Glasbene ideje skladateljeve notranjosti
• Povezava razlicnih formalnih tipov
• Doživetja osebne narave, literarni in drugi vplivi

26
Obvezni slušni primeri

• OPERA
• Beg iz seraja UVERTURA, aria Blondine Welche
  Wonne, welche Lust, sklepni voudvile
• Carobna pišcal Uvertura, aria Der Vogelfänger
  bin ich (Sem pticar), Dies Bildnis ist bezaubernd
  schön (Ta podoba je ocarljivo lepa), arija
  kraljice noci, kvintet Hm, Hm, Hm!, Ach, ich
  fühls (Ah, cutim), finale
• KLAVIR
• Rondo, D-dur, KV 485, Sonata KV 576
• SIMFONIJE ŠT. 39, 40, 41