Linux 2

1
Linux 2

• tar
• požarni zid
• OpenSSH
• Samba

2
Ustvarjanje uporabnikov in skupin

• Uporabnike in skupine lahko administriramo le kot
  root
• Sistemski kliciAdministration Users and Groups
• Ukaz groupadd (ustvarjanje skupine)groupadd
  grupa
• Ukaz useradd useradd d /home/janez s /bin/bash
  janezpasswd janezuseradd G grupa janez
• Baza uporabnikov /etc/passwd
• Baza zakodiranih gesel /etc/shadow

3
Administriranje uporabnikov

• Dodajanje v skupinousermod G grupa janez
• V katerih skupinah je uporabnik?groups janez

4
Tar

• Namenjen za arhiviranje in stiskanje datotek.
• Ce samo združimo datoteke, damo ponavadi novi
  datoteki koncnico .tar, ce pa še stisnemo pa še
  koncnico .gz
• Stiskanje
• tar -czf v_kaj.tar.gz kaj
• Odpakiranje
• tar -xvzf kaj.tar.gz
• Alternative bzip, zip, unzip.

5
Root in sudo

• Pri vecini distribucij Linuxa je root uporabnik z
  vsemi pravicami - administrator.
• Pri Linux-u Ubuntu (Debian) se lahko ukaze s
  pravicami root-a zaganja z ukazom sudo ukaz
• V ukazno lupino za rootsudo bash
• Ce ima root definirano geslo, lahko v lupino
  napišemosu
• Sicer je sudo (root) geslo isto kot geslo prvega
  uporabnika.

6
Mrežne nastavitve

• Mrežne kartice /dev/eth0 oz. eth0, eth1,...
• Sistemski kliciAdministrationNetworking
• Nastavimo bodisi DHCP bodisi ustrezne podatke za
  staticno IP številko.
• Ukazifconfigizpiše mrežno konfiguracijo
• Ukaza ifdown in ifup ustavita in ponovno zaženeta
  mrežno karticoifdown eth0ifup eth0

7
Mrežne nastavitve

• Ukazi
• ping
• nslookup
• route

8
Namestitve programov

• Sistemski KliciAdministration Upravitelj
  paketov Synaptic
• Namešcanje popravkovapt-get updateapt-get
  install ime_paketa
• Skladišca. Naslovi so opisani v
  /etc/apt/sources.list Poleg uradnih skladišc
  vcasih lahko najdemo kakšne programe v kakšnih
  drugih skladišcih. Takrat dodamo naslove takšnih
  skladišc v zgornjo datoteko.

9
Požarni zid

• Ves mrežni pretok gre cez požarni zid.
• Požarni zid filtrira nezaželjen promet in nas s
  tem šciti.
• Privzeto se v Ubuntu Linux NE namesti požarni
  zid.
• Namestimo požarni zid firestarter.apt-get
  install firestarter(ce nam ne uspe naredimo
  najprejapt-get updatepo potrebi dodamo nova
  skladišca.
• Po namestitvi zaženemo program firestarter iz
  ukazne vrstice

10
OpenSSH

• Uporabljamo ga za varen (kodiran) dostop do
  oddaljenih racunalnikov preko ukazne lupine.
• Namešcen moramo imeti paket openssh-server in
  openssh.
• ssh -l uporabnik imeracunalnika
• Pošiljanje X informacij
• ssh uporabljamo v ukazni lupini, rezultat se vidi
  v graficni lupini
• ssh -l uporabnik -X imeracunalnika

11
scp

• Ukaz scp - secure copy - uporabljamo za varno
  kopiranje datotek iz enega racunalnika na
  drugega.
• na drugem racunalniku moramo imeti uporabnika in
  ustrezno uporabniško ime.
• scp kaj kam (podobno kot ukaz cp)
• Zgledi
• scp test.txt janez_at_r3-8.fmf.uni-lj.si/podmapa
• scp -r janez_at_r3-8.fmf.uni-lj.si/home/janez .

12
sftp

• Deluje podobno kot ftp
• Prijavimo se z uporabniškim imenom in geslom
• Interaktivna ftp lupina z odzivnikom sftpgt
• Hkrati smo v trenutni mapi na svojem racunalniku
  in prijavljeni na drugi strani.

13
sftp - ukazi

• Ukazi za naš racunalnik
• !mkdir imemape
• !cd mapa
• !ls

• Osnovni ukazi na drugi strani
• bye (izhod)
• mkdir imemape
• cd mapa
• get datoteka (kopiranje naš -gt drugi)
• put datoteka (kopiranje drugi -gt naš)
• bin (podatki naj se prenašajo binarno)
• ls

14
Prijava s pomocjo RSA kljucev

• RSA kljuci omogocajo prijavo brez gesel.
• Mi imamo privatni kljuc.
• Racunalniku, na katerega se prijavljamo damo
  javni kljuc.
• Drug racunalnik ob poskusu prijave
• Izbere neko veliko nakljucno število.
• Ga zakodira z javnim kljucem in pošlje k nam.
• Naš racunalnik
• Ker imamo samo mi privatni kljuc, znamo samo mi
  odkodirati število.
• Odkodirano število pošljemo nazaj k drugemu
  racunalniku.
• Drug racunalnik
• Ce je število pravilno, nam drugi racunalnik
  omogoci dostop.

15
Kljuci

• Zaženemo ukaz ssh-keygen -t rsa
• Potrdimo predlagano mapo /.ssh/id_rsa
• Dvakrat vnesemo geslo za zašcito privatnega
  kljuca.
• V /.ssh se generirata dve datoteki id_rsa.pub,
  ki je javni kljuc, in id_rsa, ki je privatni
  kljuc.
• Mapo /.ssh moramo z ukazom chmod zašcititi na
  755.
• javni kljuc s scp prekopiramo na drugi racunalnik
  v delovno podrocje uporabnika na drugem
  racunalniku, pod katerim se prijavljamo.
• Prijavimo se na drugi racunalnik in z ukazomcat
  id_rsa.pub gtgt ./ssh/autorized_keysdodamo javni
  kljuc datoteki ./ssh/authorized_keys

16
Prijava z RSA kljuci

• Vsakic, ko se prijavljamo na drug racunalnik (na
  katerem je namešcen javni kljuc) se prijavimo z
  ssh ime_at_ime_drugega_racunalnika
• Vnesti moramo geslo za zašcito privatnega kljuca.
• Geslo za zašcito privatnega kljuca se na lokalnem
  racunalniku uporabi za dekriptiranje privatnega
  kljuca (ce nam ga kdo ukrade, si ne more pomagati
  z njim).

17
Prijava z RSA kljuci

• Ce damo prazno geslo, moramo paziti, da nam kdo
  ne ukrade privatnega kljuca.
• Lahko uporabimo programe za shranjevanje
  zašcitnega gesla v eni seji npr. ssh-agent
  ssh-agent /bin/bashssh-add /.ssh/id_rsa

18
Mount in /etc/fstab

• Ukaz mount v vsej splošnosti lahko izvede samo
  root.
• Drugi uporabniki lahko priklopijo kako mapo le,
  ce je to navedeno v /etc/fstab.
• Vrstica v fstab
• /dev/cdrom /mnt/cdrom udf,iso9660
  noauto,owner,kudzu,ro 0 0
• prevozni3.fmf.uni-lj.si/home/pub nfs,owner
  0 0

19
fstab

• Polja locena s presledki
• naprava ali mapa na drugem racunalniku dana v
  skupno rabo,
• lokalna mapa priklopa,
• z vejicami loceni datotecni sistemi (brez
  presledkov vmes),
• z vejicami locene opcije (brez presledkov vmes) -
  user, ro, owner, gid, mode,noauto...
• zadnji dve polji ponavadi postavimo na 0 0 (glej
  man fstab).

20
Samba

• Omogoca nam, da dajemo mape v skupno rabo, tako
  da se jih da priklopiti na Linuxu in na Windows.
• Za priklop mape dane v skupno rabo iz Windows
  racunalnika na Linux racunalnik, rabimo na
  slednjem le Samba odjemnika (client).
• Ce želimo dati mapo v skupno rabo na Linux
  racunalniku, tako da jo lahko priklopimo v
  Windows sistemu, rabimo na Linux racunalniku
  Samba strežnik (server).

21
Namestitev sambe

• sudo apt-get install samba
• sudo apt-get install smbfs
• Ustvarjanje uporabnikov
• sudo smbpasswd -a uporabnik
• V datoteko /etc/samba/smbusers dodamo
  preimenovanja v oblikiuporabnik mrežno_ime"

22
Uporaba sambe

• V /etc/samba/smb.conf naštejemo vse mape v skupni
  rabi
• smb.conf mora vsebovati vrsticisecurity user
  username map /etc/samba/smbusers
• S tem se dajo v skupno rabo delovna podrocja
• Ponovni zagon strežnikasudo testparm sudo
  /etc/init.d/samba restart

23
Dajanje map v skupno rabo

• Npr. mape /home/pub pod imenom public
• V smb.conf na koncu public comment Public
  Folder path /home/public public yes
  writable no create mask 0777 directory
  mask 0777 force user nobody force group
  nogroup
• Ponovno zaženemo strežnik

24
smbmount

• Priklop smb mape dane v skupno rabo na mapo.
• Ce ga želi uporabljati navaden uporabnik, mora
  biti na ukazih /usr/bin/smbmnt in
  /usr/bin/smbumount nastavljen suid bit (kot root
  napišemo chmod us /usr/bin/smbmnt, ...)
• Uporaba
• smbmnt //racunalnik/mapa_v_sk_rabi /nasa/mapa o
  usernameuporabnik
• smbumount /nasa/mapa
• Uporabniška imena std\\miha